Druga čajanka ta teden

Danes je bil tak pozno pomladanski dan. Pa čeprav se je pomlad komaj dobro začela. Ampak jaz ga definiram tako, ker je bilo na trenutke že čisto prevroče. In vsakič bolj se sprašujem, kaj nas čaka šele poleti.
Mogoče se bom skrila v klet in šele jeseni pokukala na zrak.

Janković je posedal ob Ljubljanci v družbi svojega tipičnega nasmeha.
Dejstvo za mimogrede, ker sem ravno opazila v nekem trenutku, ko sem dokaj hitro švignila mimo na poti, proti končenmu cilju.

Galerija Vžigalica. Razstava 90. ADC in 9. ADC Young Guns. Precej zanimive projekte izdelujejo ljudje širom po svetu. Kampanije.
Kje ljudje najdejo te ideja ali kje te idejo najdejo ljudi, da jih dejansko izvedejo.
In ker smo se ravno znašli pred Križankami smo se znašli na kavi. In se spominjali dni, ko smo mi sedeli v vseh teh učilnicah in lezli po stopnicah in poslušali objave po zvočniku. Kot, da bi bilo že tako dolgo nazaj.

Tivoli. Nekako sem se namestila na drugo zeleno klopco na levi strani in tam kar dobro uro čakala na dogovorjeno druženje. Na veliko srečo sem s seboj imela knjigo, da mi je vsaj navidez krajšala čas. Ker pač povedati kje si - očitno sploh ni tako preprosto. Sploh, če te razumejo, da si v Jakopičovi galeriji, ne na sprehajališču, kjer dejansko si. Tudi to se zgodi.

Ampak dekca je bila razgrnjena. Imele smo čaj in še celo lončke. Uuuu.
Saj so se našla dekleta malo naprej, ki so imela poleg pogrnjene deke še povšterčke in torto in šampanjec. Fensi.
Ter med nami se je odvilo en kup izmenjanih besed. Na sončku. V Tivoliju. Ob prijetno toplem dnevu. Ja, tu se začne ta spomladanska utrujenost. In brezskrbno ležanje.
Vse dokler ne postanemo lačne. Tako, da se nekaj trenutkov kasneje znajdemo v popolnoma prazni La Storiji. Čudno.

Včasih je huje, če nič ne delaš, ker te nekako bolj izmuči. Kar se je precej vidno kazalo pri nas.
Grozno.

Mika - Relax, Take It Easy