V zadnjih dveh tednih sem videla toliko morja, kot ga že dolgo nisem, pa še niti sezona ni.
Pa nisem ravno morski tip, ali nekdo, ki bi se odlično počutil v morju ali na soncu. Ravno nasprotno.
V morje se grem namočit ravno toliko, da se ohladim in se potem zavlečem v senco. Kadarkoli se pojavim na soncu moram imeti na sebi plast kreme s faktorjem 50, če ne je hudič.
Ampak ja, saj je luštno na morju. Neskončnost ležanja, uživanja in poslušanja morja. Tišine, spokojnosti in čudovitega razgleda.
Pa je tudi tega enkrat dovolj.
Nekako sem postala čez ta letnik tak deloholik, da niti lenariti ne morem v miru. Se počutim popolnoma nekoristno in s slabo vestjo, ki se še potencira s sporočili na facebooku. Rabim nekaj početi, da se počutim koristno.
Dobro je bilo, da sem imela knjige za brat, da sem vsaj to lahko počela.
Je pa bilo luštno biti za rojstni dan na morju. Do sedaj se mi zdi, da sem bila vedno doma. Saj je bila v tem času ponavadi še šola in ni bilo priložnosti za takšen potep.
Ponedeljek je bil namenjen, da se čisto "v izi" odpraviva na morsko obalo.
Še pred tem, sva imela en postanek v Kopru. Malo po trgovinah naokoli. In na koncu sem imela novo oblekico za rojstni dan. No, kar dve.
Iz morja se je vila takšna kolona vozil, da sem samo gledala. Vse od Kopra do avtoceste na Hrvaškem. Ne bi si želela biti na njihovem mestu. Takole voziti nazaj domov. Počasi in mučno.
Otvorila se je sezona wake-anja in vejtanja. Tokrat sem imela družbo.
Fanta na vodi, dekleti pa sva bili na plaži. S poležavanjem, z branjem in balinčanjem. Vsega po malo. In tako se je pletlo še preostale dni. Luštno.
Poleg vsega pa smo tudi dobro jedli. Rižoto z morskimi sadeži v Korti.
In ker so cel teden vsi sanjali o tatarskem biftku iz Trošta, nas je tudi to čakalo preden smo jo mahnili nazaj proti domu. Biftek, orada in torta z mascarpone kremo in gozdnimi sadeži. Vsega je zmanjkalo. So z razlogom vsi hvalili. Pa tu dodamo še razgled na zahajajoče sonce in smo zmagali.
Doma smo potem malo zapekli, da smo proslavili moj rojstni dan, ko sem se potepala na morju. Luštno.
Pa še čokoladna pita z jagodami iz vrta, ki je bila za prste obliznit. Dobesedno, saj se ni še čisto do konca strdila, ko sem imela malo premalo časa. Razen tega ji ni manjkalo nič.
Dobila pa sem zanimivo darilo za katerega komaj čakam, da ga izkoristim in potem poročam o dogodivščini. Mislim, da bo en tak zelo prisrčen piknik.
Toliko zaenkrat.
Pa nisem ravno morski tip, ali nekdo, ki bi se odlično počutil v morju ali na soncu. Ravno nasprotno.
V morje se grem namočit ravno toliko, da se ohladim in se potem zavlečem v senco. Kadarkoli se pojavim na soncu moram imeti na sebi plast kreme s faktorjem 50, če ne je hudič.
Ampak ja, saj je luštno na morju. Neskončnost ležanja, uživanja in poslušanja morja. Tišine, spokojnosti in čudovitega razgleda.
Pa je tudi tega enkrat dovolj.
 |
| Takole v nov dan. |
Nekako sem postala čez ta letnik tak deloholik, da niti lenariti ne morem v miru. Se počutim popolnoma nekoristno in s slabo vestjo, ki se še potencira s sporočili na facebooku. Rabim nekaj početi, da se počutim koristno.
Dobro je bilo, da sem imela knjige za brat, da sem vsaj to lahko počela.
Je pa bilo luštno biti za rojstni dan na morju. Do sedaj se mi zdi, da sem bila vedno doma. Saj je bila v tem času ponavadi še šola in ni bilo priložnosti za takšen potep.
 |
| Nova sezona. |
Ponedeljek je bil namenjen, da se čisto "v izi" odpraviva na morsko obalo.
Še pred tem, sva imela en postanek v Kopru. Malo po trgovinah naokoli. In na koncu sem imela novo oblekico za rojstni dan. No, kar dve.
Iz morja se je vila takšna kolona vozil, da sem samo gledala. Vse od Kopra do avtoceste na Hrvaškem. Ne bi si želela biti na njihovem mestu. Takole voziti nazaj domov. Počasi in mučno.
 |
| Med večerjo. |
Otvorila se je sezona wake-anja in vejtanja. Tokrat sem imela družbo.
Fanta na vodi, dekleti pa sva bili na plaži. S poležavanjem, z branjem in balinčanjem. Vsega po malo. In tako se je pletlo še preostale dni. Luštno.
Poleg vsega pa smo tudi dobro jedli. Rižoto z morskimi sadeži v Korti.
In ker so cel teden vsi sanjali o tatarskem biftku iz Trošta, nas je tudi to čakalo preden smo jo mahnili nazaj proti domu. Biftek, orada in torta z mascarpone kremo in gozdnimi sadeži. Vsega je zmanjkalo. So z razlogom vsi hvalili. Pa tu dodamo še razgled na zahajajoče sonce in smo zmagali.
 |
| Skleda jagod, pest gozdnih pa še dve malini za povrh. |
Doma smo potem malo zapekli, da smo proslavili moj rojstni dan, ko sem se potepala na morju. Luštno.
Pa še čokoladna pita z jagodami iz vrta, ki je bila za prste obliznit. Dobesedno, saj se ni še čisto do konca strdila, ko sem imela malo premalo časa. Razen tega ji ni manjkalo nič.
 |
| Točno tiste iz vrta na čokoladni piti. |
Dobila pa sem zanimivo darilo za katerega komaj čakam, da ga izkoristim in potem poročam o dogodivščini. Mislim, da bo en tak zelo prisrčen piknik.
Toliko zaenkrat.
Ni komentarjev:
Objavite komentar