Tole danes smatram kot zadnji počitniški dan. Morda bom za razliko od večine šele drug teden začela s faksom, ampak zdi se mi, da moram sedaj potegniti črto pod "zabušavanjem" in se stvari bolj resno lotiti.
Napisala sem si seznam opravkov. Vsega skupaj se je že kar nabralo. In sem si odločno rekla, da je konec počitnic.
Še tole urico izkoristim, jutrišnja sobota pa bo morala biti malce bolj delvana, ker če ne bo prvi teden preveč naporen. Drugega bom tako ali pa tako zaključevala, potem pa sledijo torkovi izpiti.
Sedaj sem v zadnjem tednu in še prej preživljala čarobne dneve. Sedaj pa moram čarovnijo za malenkost potisniti bolj v kot in se soočiti z bolj kruto realnostjo vsakdana. Vsaj tako imam zamišljeno.
Morda bi se česa raje lotila, kot da bom napisala celoten spis.
Danes sem bila spet v Kinodvoru in sem gledala Angelski delež.
The Angels' Share. Kul film. Smešen. Škotski. Dober.
O viskiju. O problematičnih posameznikih. O preživljanju.
Zanimivo je to, da skozi film ves čas na nek način upaš, da se bo protagonist rešil iz situacije. Se zdrzneš, ko ga življenje tepe in prebaviš, ko počne traparije. Če bi gledal skozi oči koga drugega, najbrž ne bi bilo tako. Film pač dojemaš kot ti je predstavljen.
V zadnjem času pa sem si bolj nekje v ozadju delno odvrtela dva filma. Darling Companion in The Tree of Life. Za nobenega nisem povsem prepričana, kaj je bistvo filma. O čem se gre, pravzaprav.
Prvi je preveč zmeden. Nekako pričakujejo, da veš kdo je kdo. In se jim zdi potek zgodbe popolnoma logično zastavljen, ampak ni. Ne slediš. Kljub temu, da mogoče sploh ne slediš. Psa najdejo. Pes se izgubi. Drugi film pa je še bolj zmeden. Izgleda kot izguba otroka. Mati žaluje. In potem so dinozavri. Ja? Ne vem... Mislim, da se mu moram bolj posvetit, ker včasih znajo biti predvsem takšni filmi zanimivi, ker ti morda odprejo kakšna nova obzorja. Od njih dobiš popolnoma nepričakovan nesmisel, ki ga potem razumeš. Moram nameniti pozornost.
Lučke so še vedno v Ljubljani. Le da je bolj prazna. Luštno.
Napisala sem si seznam opravkov. Vsega skupaj se je že kar nabralo. In sem si odločno rekla, da je konec počitnic.
Še tole urico izkoristim, jutrišnja sobota pa bo morala biti malce bolj delvana, ker če ne bo prvi teden preveč naporen. Drugega bom tako ali pa tako zaključevala, potem pa sledijo torkovi izpiti.
Sedaj sem v zadnjem tednu in še prej preživljala čarobne dneve. Sedaj pa moram čarovnijo za malenkost potisniti bolj v kot in se soočiti z bolj kruto realnostjo vsakdana. Vsaj tako imam zamišljeno.
Morda bi se česa raje lotila, kot da bom napisala celoten spis.
Danes sem bila spet v Kinodvoru in sem gledala Angelski delež.
The Angels' Share. Kul film. Smešen. Škotski. Dober.
O viskiju. O problematičnih posameznikih. O preživljanju.
Zanimivo je to, da skozi film ves čas na nek način upaš, da se bo protagonist rešil iz situacije. Se zdrzneš, ko ga življenje tepe in prebaviš, ko počne traparije. Če bi gledal skozi oči koga drugega, najbrž ne bi bilo tako. Film pač dojemaš kot ti je predstavljen.
V zadnjem času pa sem si bolj nekje v ozadju delno odvrtela dva filma. Darling Companion in The Tree of Life. Za nobenega nisem povsem prepričana, kaj je bistvo filma. O čem se gre, pravzaprav.
Prvi je preveč zmeden. Nekako pričakujejo, da veš kdo je kdo. In se jim zdi potek zgodbe popolnoma logično zastavljen, ampak ni. Ne slediš. Kljub temu, da mogoče sploh ne slediš. Psa najdejo. Pes se izgubi. Drugi film pa je še bolj zmeden. Izgleda kot izguba otroka. Mati žaluje. In potem so dinozavri. Ja? Ne vem... Mislim, da se mu moram bolj posvetit, ker včasih znajo biti predvsem takšni filmi zanimivi, ker ti morda odprejo kakšna nova obzorja. Od njih dobiš popolnoma nepričakovan nesmisel, ki ga potem razumeš. Moram nameniti pozornost.
Lučke so še vedno v Ljubljani. Le da je bolj prazna. Luštno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar