Simpatičen dan je za menoj.
Čeprav mogoče res nisem napisala loto listka za sedmico, je šlo vse drugo toliko precej bolje.
Od številk, rok, nog, karkoli pač že.
Zimski izlet na Bled.
Tako precej spontan, ker je bil ravno tak dan. Sonce se nam je sicer prikazalo šele kasneje, ampak smo se zabavali. Bil je kot mali "družinski" izlet. Imeli smo enega laboda, ki nas je zasledoval. Eno težko uganko. Mali je trem puncam tako zagodel, da nismo mogle skupaj spravit ustrezne besede na "s". Verjetno smo vse možno porabile, ampak svet pa nobeni izmed nas sploh ne bi padel na pamet.
Če bi imeli film v fotoaparatu se ne bi tako noro izživljali, kot smo se. Nastalo je vsega skupaj čez 400 fotografij in nekaj posnetkov. Na koncu je bilo že tako, da smo izmenično skakali pred objektiv in držali fotoaparat, ko smo dobili kakšne ideje ali novo svetlobo na sceno v ozadju.
Če je kdo poslušal petje kakšne "na otoku sredi jezera", obstaja precejšna možnost, da smo bili mi.
Če je kdo slišal vneto razpravo o črkah in živalih, tudi to smo bili mi. Poleg vsega.
Ampak je bilo tako zelo zabavno. Ker na koncu koncev smo si ustvarili eno fino dopoldne.
En fin dan s sprehodom ob jezeru in fotografiranjem na polno. Pod potegnjeno črto.
Race pa mi. Pa race pa mi. Pa labod pa mi. Tako nekako je šlo.
Kasneje smo se v Bufu do sitega najedli in popadla se nas je tipična nedeljska utrujenost, ki pride po kosilu. Imela sem bučkast dan.
Juhica iz bučk in testenine z bučkami in piščancem. Pa načeloma nisem največji ljubitelj zelenjave ali bučk. Vendar pride dan, ko se naredi kakšna izjema.
Smo se počasi naglodali še sladice, počasi in vsak svoje.
Še nekaj.
Imela bi brisačo. Res.
Za vse dobre dušce, lahko rečem, da zbiram lajke. Saj vsi vemo, fejzbuk in te zadeve. Če se kdo loti tega, hvala.
Spontan kankan trenutek.
Čeprav mogoče res nisem napisala loto listka za sedmico, je šlo vse drugo toliko precej bolje.
Od številk, rok, nog, karkoli pač že.
Tako precej spontan, ker je bil ravno tak dan. Sonce se nam je sicer prikazalo šele kasneje, ampak smo se zabavali. Bil je kot mali "družinski" izlet. Imeli smo enega laboda, ki nas je zasledoval. Eno težko uganko. Mali je trem puncam tako zagodel, da nismo mogle skupaj spravit ustrezne besede na "s". Verjetno smo vse možno porabile, ampak svet pa nobeni izmed nas sploh ne bi padel na pamet.
Če bi imeli film v fotoaparatu se ne bi tako noro izživljali, kot smo se. Nastalo je vsega skupaj čez 400 fotografij in nekaj posnetkov. Na koncu je bilo že tako, da smo izmenično skakali pred objektiv in držali fotoaparat, ko smo dobili kakšne ideje ali novo svetlobo na sceno v ozadju.
Če je kdo slišal vneto razpravo o črkah in živalih, tudi to smo bili mi. Poleg vsega.
Ampak je bilo tako zelo zabavno. Ker na koncu koncev smo si ustvarili eno fino dopoldne.
En fin dan s sprehodom ob jezeru in fotografiranjem na polno. Pod potegnjeno črto.
Race pa mi. Pa race pa mi. Pa labod pa mi. Tako nekako je šlo.
Kasneje smo se v Bufu do sitega najedli in popadla se nas je tipična nedeljska utrujenost, ki pride po kosilu. Imela sem bučkast dan.
Juhica iz bučk in testenine z bučkami in piščancem. Pa načeloma nisem največji ljubitelj zelenjave ali bučk. Vendar pride dan, ko se naredi kakšna izjema.
Smo se počasi naglodali še sladice, počasi in vsak svoje.
Še nekaj.
Imela bi brisačo. Res.
Za vse dobre dušce, lahko rečem, da zbiram lajke. Saj vsi vemo, fejzbuk in te zadeve. Če se kdo loti tega, hvala.
Spontan kankan trenutek.
Ni komentarjev:
Objavite komentar