Morda je danes dan, ko prekipevam od energije. Vsaj do nedavnega sem. Trenutno sem bolj na 12% živahnosti. Torej že na pol spim.
Lahko je bil takšen dan. Lahko je bil takšen spored dogodkov. Lahko sem zgolj srečna.
Šment.
Čeprav sem se zbudila petnjast čez sedemo. Sem si premislila in zaspala še za eno uro. Potem sem morala po obilnem zajtrku na avtobus.
Seštejem spanec skupaj z pšeničnim in koruznim zdrobom ter kakavom za zajtrk. Odštejemo vožnjo z avtobusom. In prištejemo sprehod do faksa. Dobim prav fin začetek dneva.
Pred februarjem sem videla še gospodično vzgojiteljico.
Mislim, da sem se lotila prav zabavne zadevščine. Vrgla sem se v pisanje. Vsaj danes.
Mogoče mi kaj uspe. Rabim malenkost zagona, malenkost idej in veliko spodbude. Saj bom drugače precej hitro vse skupaj opustila.
Začetek je obetaven. Od srca sem se nasmejala in zabavala med pisanjem. Zabavala sem mislim, da zgolj samo sebe, ampak tudi to nekje nekaj šteje.
Zdi se mi da v kolikor kaj preveč povem, dam na stvar toliko preveč upanja, da bom razočarana, če ne uspe. Mogoče sem zato precej skrivnostno ovila vse skupaj.
Ampak gre se zgolj za natečaj naštega študentskega kluba. In veliko mojega optimizma. Samo za to.
Ker kot da nimam že za sam faks dosti dela, sedaj si poskušam še to nakopati na svoja pleča. Ko delamo, bomo delali na veliko. Oziroma precej.
Naredili pa bolj... malo.
Mislim, da sem si sedaj malce bolj na jasno prišla kaj je point zgodbe The Perks of Being A Wallflower. Videla sem zadnji del predstavitve nominacij za Oskarje.
Preživela sem lučkasto kosilo/večerjo v najboljši in moji najljubši družbi.
Cel Buf v lučkah in poleg tega še moja najljubša pica. Plus še nekdo, ki sedi nasproti mene. Kaj češ lepšega?
Uživam. Vem.
Tudi žlica je polna. Juhe. Presneto dobre goveje juhe.
Lahko je bil takšen dan. Lahko je bil takšen spored dogodkov. Lahko sem zgolj srečna.
Šment.
Čeprav sem se zbudila petnjast čez sedemo. Sem si premislila in zaspala še za eno uro. Potem sem morala po obilnem zajtrku na avtobus.
Seštejem spanec skupaj z pšeničnim in koruznim zdrobom ter kakavom za zajtrk. Odštejemo vožnjo z avtobusom. In prištejemo sprehod do faksa. Dobim prav fin začetek dneva.
Pred februarjem sem videla še gospodično vzgojiteljico.
Mislim, da sem se lotila prav zabavne zadevščine. Vrgla sem se v pisanje. Vsaj danes.
Mogoče mi kaj uspe. Rabim malenkost zagona, malenkost idej in veliko spodbude. Saj bom drugače precej hitro vse skupaj opustila.
Začetek je obetaven. Od srca sem se nasmejala in zabavala med pisanjem. Zabavala sem mislim, da zgolj samo sebe, ampak tudi to nekje nekaj šteje.
Zdi se mi da v kolikor kaj preveč povem, dam na stvar toliko preveč upanja, da bom razočarana, če ne uspe. Mogoče sem zato precej skrivnostno ovila vse skupaj.
Ampak gre se zgolj za natečaj naštega študentskega kluba. In veliko mojega optimizma. Samo za to.
Ker kot da nimam že za sam faks dosti dela, sedaj si poskušam še to nakopati na svoja pleča. Ko delamo, bomo delali na veliko. Oziroma precej.
Naredili pa bolj... malo.
Mislim, da sem si sedaj malce bolj na jasno prišla kaj je point zgodbe The Perks of Being A Wallflower. Videla sem zadnji del predstavitve nominacij za Oskarje.
Preživela sem lučkasto kosilo/večerjo v najboljši in moji najljubši družbi.
Cel Buf v lučkah in poleg tega še moja najljubša pica. Plus še nekdo, ki sedi nasproti mene. Kaj češ lepšega?
Uživam. Vem.
Tudi žlica je polna. Juhe. Presneto dobre goveje juhe.
Ni komentarjev:
Objavite komentar