Ne znam si več vzeti časa za pisanje. Ne znam si več vzeti časa za nič in obenem niti ne vem kaj bi z vsem časom, ki je na voljo. A ni to vedno precej kontradiktorno.
Toliko ne pišem, da je že teden okoli. Toliko se potepam, da je že teden okoli. Pa ne grem niti dlje kot na obrobje Ljubljane. Presneta reč.
Kje so časi, ko sem sedla pred računalnikom toliko časa, da sem iz sebe spravila vsaj stavek ali krajšo pripoved. Sedaj pa že takoj obupam, ko mi ob prvi priliki na pamet ne pade nič.
Ali še huje, sploh se ne usedem več za računalnik.
Mogoče imam zaenkrat dovolj teh vsakodnevnih pogovorov in deljen stvari in kazanja slikc, da ne rabim tega početi še s celim svetom. Ampak, ko mi na nedeljski večer tega zopet malo zmanjka, takrat pa pride na plano stari dober blog. Po vseh teh letih.
Metuljček.
Obsedena sem s spremljanjem smučarskih skokov. Čisto.
Saj sem vedno z enim učem spremljala kaj se dogaja in gledala tekme tudi prejšnje sezone. Ampak ne. Sedaj sem pred televizijski zaslon prikovana od začetka do konca z vsemi oglasi za Gorjana ter z vsemi 20 let starimi videospoti in močno pesti stiskam za vsakega od nas.
Sedaj sem tako zvest navijač, da se zbudim ob pol devetih zjutraj in se iz postelje skupaj z vzglavnikom in odejo uležem pred televizijo po štirih urah spanja in spremljam dogajanje. Sicer očitno sem imela več kot dovolj spanja, ker sem gledala kot čuk obe seriji. In z navdušenjem sem opazovala čudovite dosežke naših orlov. Definitivno se je splačalo vstati tako zgodaj. Saj sem potem zato prespala medaljo naše smučarke in sem raje nadaljevala z ženskimi skoki. In še s tistimi ob enih ponoči. Dvoji skoki v enem dnevu. Tehnično ni čisto res, ampak ubistvu zame je.
Državno prvenstvo v smučarskih skokih na Japonskem ali trojna slovenska zmaga. Kakšna evforija. Upam, da nisva kakšnega soseda kje zbudila, ko se je slišal aplavz za odličen dosežek naših skakalcev. Trojna zmaga! Trojna!
Norci! A veste kakšno veselje je to spremljati. Ob enih, oziroma potem je bilo že kar ob treh zjutraj. Čisto noro.
Ja, tukaj se zgubljam med vikendi. Pred vikendom pa sva bila že čisto v duhu olimpijskih iger in ob tistem legendarnem filmu Cool Runnings. A veste tisto o Jamajki in bobu? Res je zabaven film, ne glede na to kolikokrat ga že vidiš. Jamaica we have a bobsled team.
Sploh nisem vedela, da je v Semaforju lahko tako glasno in pestro in so vsi presneto pijani, ko mi šele začnemo. Ampak vsi naokoli so tudi praznovali rojstne dneve in potem se je tekmovalo, kdo bo to glasneje naznanil. Ponavadi sem sem prišla na čaj, ker njihov sadni čaj je res odličen. In potem smo nadaljevali pod Skalco, kamor smo tudi hodile na kavo in čaj in smo plesali. Ravno toliko, za zdražit. Ravno toliko, da je bilo sladko. Ravno toliko, da je bilo fino.
Tale začetek izpitnega obdobja kar pridno izkoriščam, da nisem ravno doma doma. In potem ti dnevi, ko so tako fini, tako hitro minevajo en za drugim, da je spet teden naokoli.
A povem, kakšen muskelfiber sem imela. Tak, da sem se dva dni premikala kot stara mama in je bil izziv se usesti na stol. Naredila sem pa eno TNZ vadbo.
Luštno je bilo. Poredna in pridna.
Toliko ne pišem, da je že teden okoli. Toliko se potepam, da je že teden okoli. Pa ne grem niti dlje kot na obrobje Ljubljane. Presneta reč.
Kje so časi, ko sem sedla pred računalnikom toliko časa, da sem iz sebe spravila vsaj stavek ali krajšo pripoved. Sedaj pa že takoj obupam, ko mi ob prvi priliki na pamet ne pade nič.
Ali še huje, sploh se ne usedem več za računalnik.
Mogoče imam zaenkrat dovolj teh vsakodnevnih pogovorov in deljen stvari in kazanja slikc, da ne rabim tega početi še s celim svetom. Ampak, ko mi na nedeljski večer tega zopet malo zmanjka, takrat pa pride na plano stari dober blog. Po vseh teh letih.
Metuljček.
 |
| Božična zvezdica zopet raste. |
Obsedena sem s spremljanjem smučarskih skokov. Čisto.
Saj sem vedno z enim učem spremljala kaj se dogaja in gledala tekme tudi prejšnje sezone. Ampak ne. Sedaj sem pred televizijski zaslon prikovana od začetka do konca z vsemi oglasi za Gorjana ter z vsemi 20 let starimi videospoti in močno pesti stiskam za vsakega od nas.
 |
| Čudovito jutro, odličen začetek. |
Sedaj sem tako zvest navijač, da se zbudim ob pol devetih zjutraj in se iz postelje skupaj z vzglavnikom in odejo uležem pred televizijo po štirih urah spanja in spremljam dogajanje. Sicer očitno sem imela več kot dovolj spanja, ker sem gledala kot čuk obe seriji. In z navdušenjem sem opazovala čudovite dosežke naših orlov. Definitivno se je splačalo vstati tako zgodaj. Saj sem potem zato prespala medaljo naše smučarke in sem raje nadaljevala z ženskimi skoki. In še s tistimi ob enih ponoči. Dvoji skoki v enem dnevu. Tehnično ni čisto res, ampak ubistvu zame je.
Državno prvenstvo v smučarskih skokih na Japonskem ali trojna slovenska zmaga. Kakšna evforija. Upam, da nisva kakšnega soseda kje zbudila, ko se je slišal aplavz za odličen dosežek naših skakalcev. Trojna zmaga! Trojna!
Norci! A veste kakšno veselje je to spremljati. Ob enih, oziroma potem je bilo že kar ob treh zjutraj. Čisto noro.
 |
| Sporočila angelskega sveta. |
Ja, tukaj se zgubljam med vikendi. Pred vikendom pa sva bila že čisto v duhu olimpijskih iger in ob tistem legendarnem filmu Cool Runnings. A veste tisto o Jamajki in bobu? Res je zabaven film, ne glede na to kolikokrat ga že vidiš. Jamaica we have a bobsled team.
Sploh nisem vedela, da je v Semaforju lahko tako glasno in pestro in so vsi presneto pijani, ko mi šele začnemo. Ampak vsi naokoli so tudi praznovali rojstne dneve in potem se je tekmovalo, kdo bo to glasneje naznanil. Ponavadi sem sem prišla na čaj, ker njihov sadni čaj je res odličen. In potem smo nadaljevali pod Skalco, kamor smo tudi hodile na kavo in čaj in smo plesali. Ravno toliko, za zdražit. Ravno toliko, da je bilo sladko. Ravno toliko, da je bilo fino.
 |
| Oh... lučke. |
Tale začetek izpitnega obdobja kar pridno izkoriščam, da nisem ravno doma doma. In potem ti dnevi, ko so tako fini, tako hitro minevajo en za drugim, da je spet teden naokoli.
A povem, kakšen muskelfiber sem imela. Tak, da sem se dva dni premikala kot stara mama in je bil izziv se usesti na stol. Naredila sem pa eno TNZ vadbo.
Luštno je bilo. Poredna in pridna.
Ni komentarjev:
Objavite komentar