Tale januar izkoriščam kot mesec za filme.
Te dneve, ko se noč še vedno hitro spusti in, ko pade razpoloženje, te dneve si sedaj naredim sebi v prid in za kakšno uro, dve pobegnem v čisto drug svet.
Ravno toliko, pred spanjem. V toplem objemu. V udobju. Nekam, v čisto drug svet.
Upside Down. Prvi svet kamor sem ušla, je bil takšen z dvojno gravitacijo. Oziroma s planetoma, ki sta imela vsak svojo gravitacijo in sta se povezovala.
Ena takšna ljubezenska zgodba o prepovedani, nedovoljeni ljubezni. O različnih svetovih. Stara zgodba predstavljena na nov način. Mislila sem, da bo bolj beden film, pa je bil vse prej kot to. Všečen.
About Time. Potem pa sva se izgubila v času. Dejansko je film ravno o tem - o času. Cel čas pričakuješ nek velik dogodek, nek blazen zaplet, ampak potem na koncu ugotoviš, da gre film res za zgodbo o času. Simpatično.
Pričakuješ romantično komedijo, dobiš pa nekaj drugega.
Nekaj kar ti lahko še naslednji dan pričara nasmeh na obraz, ko te opomni na tisto prirejeno drugo pravilo iz filma.
Bi vi potovali v čas, če bi imeli možnost? Bi jo izkoristili?
Morda je v tem filmu glede potovanja v času nekaj malenkosti zmede, ampak saj je celotna ideja o potovanju skozi čas na nek način velika zmeda. Bolj kot razmišljaš o tem, bolj se zapletaš in več kot misliš, da razumeš, manj veš.
Ampak tem filmom se nekako ne morem upreti. Pa še gospodična iz Beležnice igra notri. Dejansko je to njen tretji film v povezavi s potovanjem v čas. In ja, vse sem že pogledala. Večkrat.
Govorim še o The Time Traveler's Wife in Midnight in Paris.
Te dneve, ko se noč še vedno hitro spusti in, ko pade razpoloženje, te dneve si sedaj naredim sebi v prid in za kakšno uro, dve pobegnem v čisto drug svet.
Ravno toliko, pred spanjem. V toplem objemu. V udobju. Nekam, v čisto drug svet.
Upside Down. Prvi svet kamor sem ušla, je bil takšen z dvojno gravitacijo. Oziroma s planetoma, ki sta imela vsak svojo gravitacijo in sta se povezovala.
Ena takšna ljubezenska zgodba o prepovedani, nedovoljeni ljubezni. O različnih svetovih. Stara zgodba predstavljena na nov način. Mislila sem, da bo bolj beden film, pa je bil vse prej kot to. Všečen.
About Time. Potem pa sva se izgubila v času. Dejansko je film ravno o tem - o času. Cel čas pričakuješ nek velik dogodek, nek blazen zaplet, ampak potem na koncu ugotoviš, da gre film res za zgodbo o času. Simpatično.
Pričakuješ romantično komedijo, dobiš pa nekaj drugega.
Nekaj kar ti lahko še naslednji dan pričara nasmeh na obraz, ko te opomni na tisto prirejeno drugo pravilo iz filma.
Bi vi potovali v čas, če bi imeli možnost? Bi jo izkoristili?
Morda je v tem filmu glede potovanja v času nekaj malenkosti zmede, ampak saj je celotna ideja o potovanju skozi čas na nek način velika zmeda. Bolj kot razmišljaš o tem, bolj se zapletaš in več kot misliš, da razumeš, manj veš.
Ampak tem filmom se nekako ne morem upreti. Pa še gospodična iz Beležnice igra notri. Dejansko je to njen tretji film v povezavi s potovanjem v čas. In ja, vse sem že pogledala. Večkrat.
Govorim še o The Time Traveler's Wife in Midnight in Paris.
Ni komentarjev:
Objavite komentar