Ko so se vsi problemi s tiskalniki velikih formatov počasi razreševali, je prišel čas, ko je na vrsti Kranjska noč. Oziroma sedaj, ko traja dva dni je poimenovano kar Kranfest.
Letos sem šla. Po dolgem času. Obadva dneva.
Prvi večer sva šli z gospodično mikrobiologinjo ven. Dejansko se zelo redko zgodi, da grem v Kranj ven. Da pijem bambus ali da se počim na tla sredi Gaja. V Kranju sploh nisem domača, predvsem pa ne zvečer, ko se gre ven. Ampak, ko je kranjska noč, ko so za mano dnevi polni dela, je to prijetna sprememba. Pa še dolgo se nisva videli in sva imeli priložnost razpravljati o življenju ob kozarčku rujnega. Ko sva naredili eno promenado skozi Kranj, mahali našim, ki so sedeli za mizo, sva se znašli tam čisto na koncu na Pungartu in se je zgodilo nepričakovano. Ravno nekaj minut prej sva se pogovarjali, da se z nobeno ni slišala, da bi šle na kranjsko, ampak se je že tistih nekaj minut kasneje razleglo cviljenje, ko smo se srečale. Vse navdušene.
Ujeli smo Nove Fosile. Še nekaj zadnjih pesmih in prepevali refrene, ki smo jih poznali. Pozdravili ljudi, ki smo jih poznali in plesali. Da sva bili že čisto ogreti, ko je bil na vrsti Rok'n'bend. In sva plesali. Res tako plesali, sredi Kranja. In res je sedlo. Odličen večer, ni kaj.
Naslednji je bil v malo drugačnem vzdušju. Ampak vseeno je bil odličen večer. Pester. Zanimiv. V dvoje. Midva sva naredila eno promenado skozi Kranj. Čisto do konca. Tokrat brez cviljenja, ampak sem mu šla pokazati novo konstrukcijo, ki je razgledna točka na koncu Kranja. Spet so naši sedeli za mizo. In tudi midva sva si ta večer privoščila en bambus. Potem pa sva šla na Dan D. Za nekaj pesmi. Da sva objeta poslušala. Prepevala sva samo tistih nekaj refrenov, ki so bili znani. In sva šla.
Kratka in sladko. Toliko, da je ravno dovolj.
Ampak je bilo bolj pestro, ko sem spakirala v najkrajšem možnem času in vzela vse seboj. Za naslednji nepredvidljiv teden.
Ker je bila odločitev, da greva vseeno k njemu storjena v hipu je bilo tudi pakiranje takšno.
In sva celo nedeljo raziskovala kam greva v toplice. Ker vreme je bilo kot nalašč za toplice. Da sva malo upokojenca. Aktivna upokojenca. V kopalnih plaščih. No, jaz sem se tega potem zvesto držala in se zabavala.
No, opcij je bilo sicer nekaj, ampak problem je bil dobiti kaj prosto, ko je bilo to precej na vrat na nos.
In dokler se nisva odločila za Laško, po tistem, ko sva dobila povratne informacije o zasedenosti, je bilo nekje med kuhanjem, igranjem Heartstona, zganjanjem romantike in visenjem na Pinterestu, ko sem delala kilometre in vrtela kolešček na miški ob gledanju prikupnih živalic.
No, in potem sem lahko zaprla vse zavihke vseh agencij, popustov in akcij, in sva šla v Terme Laško.
Letos sem šla. Po dolgem času. Obadva dneva.
Prvi večer sva šli z gospodično mikrobiologinjo ven. Dejansko se zelo redko zgodi, da grem v Kranj ven. Da pijem bambus ali da se počim na tla sredi Gaja. V Kranju sploh nisem domača, predvsem pa ne zvečer, ko se gre ven. Ampak, ko je kranjska noč, ko so za mano dnevi polni dela, je to prijetna sprememba. Pa še dolgo se nisva videli in sva imeli priložnost razpravljati o življenju ob kozarčku rujnega. Ko sva naredili eno promenado skozi Kranj, mahali našim, ki so sedeli za mizo, sva se znašli tam čisto na koncu na Pungartu in se je zgodilo nepričakovano. Ravno nekaj minut prej sva se pogovarjali, da se z nobeno ni slišala, da bi šle na kranjsko, ampak se je že tistih nekaj minut kasneje razleglo cviljenje, ko smo se srečale. Vse navdušene.
Ujeli smo Nove Fosile. Še nekaj zadnjih pesmih in prepevali refrene, ki smo jih poznali. Pozdravili ljudi, ki smo jih poznali in plesali. Da sva bili že čisto ogreti, ko je bil na vrsti Rok'n'bend. In sva plesali. Res tako plesali, sredi Kranja. In res je sedlo. Odličen večer, ni kaj.
 |
| Poplesavanje dolgo v noč. |
Naslednji je bil v malo drugačnem vzdušju. Ampak vseeno je bil odličen večer. Pester. Zanimiv. V dvoje. Midva sva naredila eno promenado skozi Kranj. Čisto do konca. Tokrat brez cviljenja, ampak sem mu šla pokazati novo konstrukcijo, ki je razgledna točka na koncu Kranja. Spet so naši sedeli za mizo. In tudi midva sva si ta večer privoščila en bambus. Potem pa sva šla na Dan D. Za nekaj pesmi. Da sva objeta poslušala. Prepevala sva samo tistih nekaj refrenov, ki so bili znani. In sva šla.
Kratka in sladko. Toliko, da je ravno dovolj.
Ampak je bilo bolj pestro, ko sem spakirala v najkrajšem možnem času in vzela vse seboj. Za naslednji nepredvidljiv teden.
Ker je bila odločitev, da greva vseeno k njemu storjena v hipu je bilo tudi pakiranje takšno.
In sva celo nedeljo raziskovala kam greva v toplice. Ker vreme je bilo kot nalašč za toplice. Da sva malo upokojenca. Aktivna upokojenca. V kopalnih plaščih. No, jaz sem se tega potem zvesto držala in se zabavala.
No, opcij je bilo sicer nekaj, ampak problem je bil dobiti kaj prosto, ko je bilo to precej na vrat na nos.
In dokler se nisva odločila za Laško, po tistem, ko sva dobila povratne informacije o zasedenosti, je bilo nekje med kuhanjem, igranjem Heartstona, zganjanjem romantike in visenjem na Pinterestu, ko sem delala kilometre in vrtela kolešček na miški ob gledanju prikupnih živalic.
No, in potem sem lahko zaprla vse zavihke vseh agencij, popustov in akcij, in sva šla v Terme Laško.
Ni komentarjev:
Objavite komentar