Thermana Park Laško. To sva si izbrala. Oziroma drugo ali tretje izbrala, ker so bile najine prve opcije zasedene. Ampak je bilo prav simpatično. Odklop.
Nazadnje sem bila v Celju, ko sem kupila avto, sedaj pa sva švignila mimo, do Laškega. Tolikokrat ga slišiš omenjenega, ampak dejansko še nisem bila tam, ali pa se vozila po teh poteh.
Zaželela sva si sobo z balkonom proti Savinji, kar se je izkazalo za odlično izbiro. Razgled na meglice, ki so se nabirale okoli reke, gozd in okolico. Spokoj.
In potem popolni šok, ko si vstopil na bazen. Pod tisto kupolo se je skrival pravi "šundr". Otroci, ki so skakali, bilo je pestro in polno dogajanja, poleg tega pa je vse odmevalo. Ampak saj se nisva pustila motiti kaj preveč. Malo sva se namočila. V bazenu in zunaj, ko je prijetno kapljalo. Saj pravim, izvrsten čas za obisk toplic, vsaj to poletje je takšno.
Jaz sem izkoristila priložnost in se okoli potikala v kopalnem plašču. Zakaj ne bi, če lahko. Tako je bolj pristno, biti v toplicah.
Vmes sva imela malo odklopa. Jaz sem brskala po spletu, on je igral Hearthstone. Obadva pa sva včasih pogledala še v sosednji ekran. In nato sva naletela na nekaj, kar sva gledala še naslednje dni, ko sva bila v toplicah. Ko naletiš na takšne stvari, kar ne moreš nehati brskati. Čeprav veš, da tega še nekaj časa ne bo, je vseeno zanimivo raziskovati. In Jelovica je trenutni favorit. Od prebrskanega.
Večer pa je bil preživet ob koktajlih in igranju biljarda. Brez takšnih iger pri nama pač preprosto ne gre.
Tako večerja kot zajtrk sta se izkazala za dobra. Prvi večer naju je za sladico pri večerji čakala čokoladna fontana. V kombinaciji z ananasom in melono. Zajtrk je imel toliko izbire, da sem končala pri klasičnem kruhu, salami in siru. Saj pravim, preveč izbire privede do tistega, kar si navajen.
In naslednje dni je šlo nekako tako. Zajtrk. Kopanje. Nekaj za pod zob za kosilo. Kopanje. Soba. Večerja. Koktajli.
Drugi dan se je vreme bolj držalo. Ampak spet ne toliko, da bi se lahko odpravila do Laškega, saj je v trenutku, ko sva se odpravljala, začelo deževati. Pa sva šla na toast v lokal. Nekaj za pod zob. Uspelo se mi je dvakrat spustiti po toboganu. Cel dosežek. Ampak je bilo to dovolj. Ko me je v drugo obrnilo in čisto zalilo. Potem pa sva šla dolžine plavat. Jaz bolj mukoma. Ampak sem bila trmasta in sem jih. Ampak ne toliko. Dovolj zame. Tam nekje okoli dvanajst. Preveč zame, ubistvu.
Počitek pred večerjo. Tokrat ni bilo čokoladne fontane, ampak so bile tam palačinke. Ameriške, debele in luštno majhne. In izginilo je vse iz krožnika. In bil je čas še za koktajl. In klasično igro biljarda. Kar dobro sva se oba držala, saj sva prišla do izenačenja. In potem je zmanjkalo kovancev.
Luštno nama je bilo.
Tretji dan nama je v času kosila uspelo iti do Laškega. Vreme se je tako držalo, da je že kar pripekalo. Tripadvisor nama je bil v pomoč pri iskanju kosila. To so te časi in ta tehnologija. In potem sva strmela v telefon in ugotavljala, če naju pelje prav, ko sva prehodila že celo pivovarno Laško. In je bila tista picerija še malo naprej. Oceniti blizu je malo relativno.
Ampak vsaj pica je bila potem dobra, ali pa sva bila vsaj tako lačna, da je teknila.
Bolj je bil potem problem, ko sva se oba sita sprehodila nazaj. In vročina je vztrajala.
Nekaj dolžin. Popoldne zunaj na bazenih. Čeprav sva se nekaj spravljala v svet wellnessa, nisva kaj dolgo vztrajala.
Fotošuting v kopalnih plaščih. Tako, za toplice.
Po večerji pa še en večer preživet za biljardom s koktajlom. In šele zadnji večer sva odkrila, da ni biljard edina igra, ki jo imajo. Še ročni nogomet ter namizni hokej je bil tam.
Zjutraj naju je čakal zajtrk in odhod. Nisva izkoristila še kopanja, ker sva vedela, da naju čaka kopanje pri kolegih, ker smo imeli "pool party piknik". Še pred tem pa nakupovanje v Celju. Sploh ne vem kako je prišlo do tega, ampak zadnje čase sploh nisem več pobudnik za šoping. Ampak zakaj pa ne. Pa sem imela poleg prtljage še nekaj vrečk novih stvari.
Nazadnje sem bila v Celju, ko sem kupila avto, sedaj pa sva švignila mimo, do Laškega. Tolikokrat ga slišiš omenjenega, ampak dejansko še nisem bila tam, ali pa se vozila po teh poteh.
Zaželela sva si sobo z balkonom proti Savinji, kar se je izkazalo za odlično izbiro. Razgled na meglice, ki so se nabirale okoli reke, gozd in okolico. Spokoj.
In potem popolni šok, ko si vstopil na bazen. Pod tisto kupolo se je skrival pravi "šundr". Otroci, ki so skakali, bilo je pestro in polno dogajanja, poleg tega pa je vse odmevalo. Ampak saj se nisva pustila motiti kaj preveč. Malo sva se namočila. V bazenu in zunaj, ko je prijetno kapljalo. Saj pravim, izvrsten čas za obisk toplic, vsaj to poletje je takšno.
 |
| Popolnoma umirjeno. |
Jaz sem izkoristila priložnost in se okoli potikala v kopalnem plašču. Zakaj ne bi, če lahko. Tako je bolj pristno, biti v toplicah.
Vmes sva imela malo odklopa. Jaz sem brskala po spletu, on je igral Hearthstone. Obadva pa sva včasih pogledala še v sosednji ekran. In nato sva naletela na nekaj, kar sva gledala še naslednje dni, ko sva bila v toplicah. Ko naletiš na takšne stvari, kar ne moreš nehati brskati. Čeprav veš, da tega še nekaj časa ne bo, je vseeno zanimivo raziskovati. In Jelovica je trenutni favorit. Od prebrskanega.
Večer pa je bil preživet ob koktajlih in igranju biljarda. Brez takšnih iger pri nama pač preprosto ne gre.
Tako večerja kot zajtrk sta se izkazala za dobra. Prvi večer naju je za sladico pri večerji čakala čokoladna fontana. V kombinaciji z ananasom in melono. Zajtrk je imel toliko izbire, da sem končala pri klasičnem kruhu, salami in siru. Saj pravim, preveč izbire privede do tistega, kar si navajen.
In naslednje dni je šlo nekako tako. Zajtrk. Kopanje. Nekaj za pod zob za kosilo. Kopanje. Soba. Večerja. Koktajli.
Drugi dan se je vreme bolj držalo. Ampak spet ne toliko, da bi se lahko odpravila do Laškega, saj je v trenutku, ko sva se odpravljala, začelo deževati. Pa sva šla na toast v lokal. Nekaj za pod zob. Uspelo se mi je dvakrat spustiti po toboganu. Cel dosežek. Ampak je bilo to dovolj. Ko me je v drugo obrnilo in čisto zalilo. Potem pa sva šla dolžine plavat. Jaz bolj mukoma. Ampak sem bila trmasta in sem jih. Ampak ne toliko. Dovolj zame. Tam nekje okoli dvanajst. Preveč zame, ubistvu.
Počitek pred večerjo. Tokrat ni bilo čokoladne fontane, ampak so bile tam palačinke. Ameriške, debele in luštno majhne. In izginilo je vse iz krožnika. In bil je čas še za koktajl. In klasično igro biljarda. Kar dobro sva se oba držala, saj sva prišla do izenačenja. In potem je zmanjkalo kovancev.
Luštno nama je bilo.
Tretji dan nama je v času kosila uspelo iti do Laškega. Vreme se je tako držalo, da je že kar pripekalo. Tripadvisor nama je bil v pomoč pri iskanju kosila. To so te časi in ta tehnologija. In potem sva strmela v telefon in ugotavljala, če naju pelje prav, ko sva prehodila že celo pivovarno Laško. In je bila tista picerija še malo naprej. Oceniti blizu je malo relativno.
Ampak vsaj pica je bila potem dobra, ali pa sva bila vsaj tako lačna, da je teknila.
Bolj je bil potem problem, ko sva se oba sita sprehodila nazaj. In vročina je vztrajala.
Nekaj dolžin. Popoldne zunaj na bazenih. Čeprav sva se nekaj spravljala v svet wellnessa, nisva kaj dolgo vztrajala.
Fotošuting v kopalnih plaščih. Tako, za toplice.
Po večerji pa še en večer preživet za biljardom s koktajlom. In šele zadnji večer sva odkrila, da ni biljard edina igra, ki jo imajo. Še ročni nogomet ter namizni hokej je bil tam.
 |
| Še en dan na bazenu. |
Zjutraj naju je čakal zajtrk in odhod. Nisva izkoristila še kopanja, ker sva vedela, da naju čaka kopanje pri kolegih, ker smo imeli "pool party piknik". Še pred tem pa nakupovanje v Celju. Sploh ne vem kako je prišlo do tega, ampak zadnje čase sploh nisem več pobudnik za šoping. Ampak zakaj pa ne. Pa sem imela poleg prtljage še nekaj vrečk novih stvari.
Ni komentarjev:
Objavite komentar