Torek.
Vpisala sem se v absolventa. Po tistem, ko sem morala izpolniti devet ali deset anket. Prvo se še nekaj trudiš, vsaka naslednja pa je bolj bedna. Ampak sem izpolnila vse vpisne liste in jih podpisala ter vrgla v poštni nabiralnik čez cesto. Sicer ne zgleda ravno, kot da bi pobirali pošto iz tam prav redno, ampak če bo prišel račun iz šole, potem bom vedela, da sem uspešno posredovala.
Začela sem gledati film The Normal Heart pa sem ugotovila, da ni ravno takšen film kot sem mislila in ga samo na hitro preletela. Ko sem gledala odlomke iz tistih nagrad za serije, je izgledalo bolj obetavno. Ja, Emmy Awards sem preletela. Sploh niso več zabavne. Vedno so ene in iste serije nagrajena in to tiste, ki jih ubistvu niti ne gledam.
Obrnila sem splet in se končno odločila, da bom eno igro za darilo naročila. Nekako sem se odločila, da bi želela podariti klasične igre, vendar malo drugačne. Ne tiste, ki jih dobiš v vsaki trgovini.
Ste vedeli, da za otroke obstaja plavut morskega psa, ki naj bi pomagala pri učenju plavanja. In še vedno ne vem ali je izredno simpatično ali preprosto čudno.
Sreda.
Po Kranju se je razvedelo, da je Momax že odprt, čeprav je uradna otrovritev šele naslednji dan.
Mama je bila v Tušu in je rekla, da je bila tudi že v Momaxu. Ker ji očitno nismo verjeli na besedo ali pa smo mi tudi želeli videti, smo se odpravili pogledat. Trgovina v stilu Ikeje. Take mini in v roza in zelenem. Z labirintom. Le da na koncu ni bilo skladišč in spodnjega nadstropja. Še vedno je Ikeja veliko bolj zanimiva, ampak tudi to bo. Mogoče sem našla par potencialnih stvari. Vsaj dokler ne bova šla skupaj malo pogledati.
Četrtek.
To so bili tisti dnevi, ko je šlo z našim avtom vse narobe. Ni prišel skozi tehničnega. Na servisu je bila rečena prevelika številka in mati je klicala sem ter tja in zbirala ponudbe. Ni bilo ravno rožnato, ampak očitno moraš imeti za avto vedno nekakšne skrite zaloge, ker nikoli ne veš kaj bo odpovedalo. Trkam na les, da je moj tako nov, da bi morala zamenjati zgolj brisalce.
V Kranju je bila tudi otvoritev trgovine Momax. Vsaj uradna, ker mi smo bili že včeraj. Danes pa tudi nismo mogli mimo in smo šli iskat stvari, ki smo si jih včeraj samo ogledala in doma ugotovili, da mogoče jih pa rabimo in se vrnili. Cela procesija ljudi se je vila skozi trgovino tako, da si se že težko kje ustavil, ker jih je bilo poleg tebe še pet. Ali pa si komaj prišel zraven, ker so vsi brskali vse povprek. Ni ravno luštno nakupovati. Ampak na srečo smo vedeli, kaj bi radi in smo samo to vzeli in šli proti blagajni. Potem pa na coca-colo. Tisti občutek, ko se moraš na hitro odločit kaj bi pil in nimaš nič zamišljenega, in vidiš tisto stekleničko coca-cole na meniju.
Petek.
Jaz sem zaključila svoj delavni teden, kar je pomenilo, da obiščem Ljubljano oziroma dobim moj vikend paket. Tokrat nisem smela pozabiti na šotor. Pa še brata je imel na obisku.
Po delavniku in še malo kasneje sem se odpravila na pot. Pa sem ga po poti klicala, če je v redu in če je že doma, ker je bila kolona vozil, ki se je vila od začetka pa do konca južnega dela obvoznice prav zastrašujoča. Očitno so vsi izkoriščali še zadnje avgustovske dni, ker so stali. Na srečo sem se jaz peljala brez problema. No, sporočil mi je, da je na srečo že doma in da ni padel v gnečo. Ker vedela pa sem, da je bil v BTC-ju in da je vzhodna obvoznica hitrejša izbira, ampak ne danes. Čeprav mi je pa rekel, da je imel on malo gneče po zahodni, ampak jaz nisem imela nobene gneče tam, pa sem bila slabih deset minut za njim. Se kar spreminja stanje na cestah, če smo pravočasno obveščeni.
Sicer sem na poti še skočila v Mercator v Šiški, da sem dopolnila svojo zbirko za darilo. Ker sem na internetu našla, da imajo tam trgovinico in sem šla pogledat. Pa sem tudi dobila željeno.
No, potem je bil v igri Xbox. Fifa in NBA. Jaz sem igrala drugo z njegovim bratom, ko je on šel samo dostavit šotor. Po igri in risanki Rio 2, sem jaz samo še zaspala. Ampak risanka je izredno simpatična.
Vpisala sem se v absolventa. Po tistem, ko sem morala izpolniti devet ali deset anket. Prvo se še nekaj trudiš, vsaka naslednja pa je bolj bedna. Ampak sem izpolnila vse vpisne liste in jih podpisala ter vrgla v poštni nabiralnik čez cesto. Sicer ne zgleda ravno, kot da bi pobirali pošto iz tam prav redno, ampak če bo prišel račun iz šole, potem bom vedela, da sem uspešno posredovala.
Začela sem gledati film The Normal Heart pa sem ugotovila, da ni ravno takšen film kot sem mislila in ga samo na hitro preletela. Ko sem gledala odlomke iz tistih nagrad za serije, je izgledalo bolj obetavno. Ja, Emmy Awards sem preletela. Sploh niso več zabavne. Vedno so ene in iste serije nagrajena in to tiste, ki jih ubistvu niti ne gledam.
Obrnila sem splet in se končno odločila, da bom eno igro za darilo naročila. Nekako sem se odločila, da bi želela podariti klasične igre, vendar malo drugačne. Ne tiste, ki jih dobiš v vsaki trgovini.
Ste vedeli, da za otroke obstaja plavut morskega psa, ki naj bi pomagala pri učenju plavanja. In še vedno ne vem ali je izredno simpatično ali preprosto čudno.
Sreda.
Po Kranju se je razvedelo, da je Momax že odprt, čeprav je uradna otrovritev šele naslednji dan.
Mama je bila v Tušu in je rekla, da je bila tudi že v Momaxu. Ker ji očitno nismo verjeli na besedo ali pa smo mi tudi želeli videti, smo se odpravili pogledat. Trgovina v stilu Ikeje. Take mini in v roza in zelenem. Z labirintom. Le da na koncu ni bilo skladišč in spodnjega nadstropja. Še vedno je Ikeja veliko bolj zanimiva, ampak tudi to bo. Mogoče sem našla par potencialnih stvari. Vsaj dokler ne bova šla skupaj malo pogledati.
Četrtek.
To so bili tisti dnevi, ko je šlo z našim avtom vse narobe. Ni prišel skozi tehničnega. Na servisu je bila rečena prevelika številka in mati je klicala sem ter tja in zbirala ponudbe. Ni bilo ravno rožnato, ampak očitno moraš imeti za avto vedno nekakšne skrite zaloge, ker nikoli ne veš kaj bo odpovedalo. Trkam na les, da je moj tako nov, da bi morala zamenjati zgolj brisalce.
V Kranju je bila tudi otvoritev trgovine Momax. Vsaj uradna, ker mi smo bili že včeraj. Danes pa tudi nismo mogli mimo in smo šli iskat stvari, ki smo si jih včeraj samo ogledala in doma ugotovili, da mogoče jih pa rabimo in se vrnili. Cela procesija ljudi se je vila skozi trgovino tako, da si se že težko kje ustavil, ker jih je bilo poleg tebe še pet. Ali pa si komaj prišel zraven, ker so vsi brskali vse povprek. Ni ravno luštno nakupovati. Ampak na srečo smo vedeli, kaj bi radi in smo samo to vzeli in šli proti blagajni. Potem pa na coca-colo. Tisti občutek, ko se moraš na hitro odločit kaj bi pil in nimaš nič zamišljenega, in vidiš tisto stekleničko coca-cole na meniju.
Petek.
Jaz sem zaključila svoj delavni teden, kar je pomenilo, da obiščem Ljubljano oziroma dobim moj vikend paket. Tokrat nisem smela pozabiti na šotor. Pa še brata je imel na obisku.
Po delavniku in še malo kasneje sem se odpravila na pot. Pa sem ga po poti klicala, če je v redu in če je že doma, ker je bila kolona vozil, ki se je vila od začetka pa do konca južnega dela obvoznice prav zastrašujoča. Očitno so vsi izkoriščali še zadnje avgustovske dni, ker so stali. Na srečo sem se jaz peljala brez problema. No, sporočil mi je, da je na srečo že doma in da ni padel v gnečo. Ker vedela pa sem, da je bil v BTC-ju in da je vzhodna obvoznica hitrejša izbira, ampak ne danes. Čeprav mi je pa rekel, da je imel on malo gneče po zahodni, ampak jaz nisem imela nobene gneče tam, pa sem bila slabih deset minut za njim. Se kar spreminja stanje na cestah, če smo pravočasno obveščeni.
Sicer sem na poti še skočila v Mercator v Šiški, da sem dopolnila svojo zbirko za darilo. Ker sem na internetu našla, da imajo tam trgovinico in sem šla pogledat. Pa sem tudi dobila željeno.
No, potem je bil v igri Xbox. Fifa in NBA. Jaz sem igrala drugo z njegovim bratom, ko je on šel samo dostavit šotor. Po igri in risanki Rio 2, sem jaz samo še zaspala. Ampak risanka je izredno simpatična.
Ni komentarjev:
Objavite komentar