Sobota.
Nekako se navadiš, da ko pride enkrat vikend, vklopiš tisti "pospravljalni mood". Da se vse sveti, je pospravljeno, zlikano, pomito ali nekaj takšnega. Kar pomeni, da nimaš ravno dela, ampak si ga narediš.
Športni dan. Malo smučanja, malo biatlona in malo skokov. In oba midva navijača.
Za Tino sva držala pesti. Da je bila druga.
Za naše skakalce sva držala pesti. Sicer niso bili med dobitniki medalj, so bili pa ekipno zelo dobri.
Neprestano nekaj malicala. Pa juha pa sendvič. Pa gres. Kot da se ne bi mogla najesti. Pa res kar ni šlo. Je pa bilo večkrat po malem. Pravijo, da je to kar dobro.
The Big Bang Theory. Nekako niso več tako zelo zanimivi kot prejšnjo sezono, pa vseeno so še vedno fini za gledati.
Razred talentov. Pa vse vmes. Saj so prav simpatični te mali. Nekateri so res osupljivi, drugi pa le otroci, ki pojejo.
I Origins. Ta film je bil ravno ob pravem času na pravem mestu, ker sem bila ob koncu čisto navdušena. Prav res, res dober film. Sama zgodba in tematika mi je bila čisto všeč.
Ni bilo akcije, ni bilo pretirane drame ali tega, kar ponavadi dobimo od filmov. Le en takšen za soboto zvečer, ko pri Kmetiji na televizij skoraj zaspiš.
Skratka zanimivo, da se je vrtelo od raziskav na temo barvne slepote do unikatnosti šarenice.
Nedelja.
Malo božične playliste. Preden so se fantje pokazali na dopoldanskem obisku. Je vstal že pred opoldnevom, ker sva imela za popoldne že rezervirano predstavo, zato so se vsi načrti prestavili na dopoldne.
Fantje so se zadržali kar zunaj v atriju, čeprav ni bilo kaj preveč toplo. Midva z Inchem pa sva malo prestavljala med kanali in se družila. Mala sosedova miška, mislim meni se zdi kot miška, čeprav je mali italijanski hrt. Ko se mu zapaše je res pravi crkljivček.
Del sestanka je šel na kosilu, drugi del pa je še malo ostal. Nekaj o prezračevanju. Želela sta Fifo, končali smo pri GTA-ju. Dejansko imajo pokol hipsterjev v igrici. Takšnih z miniji, kolesi in skuterji.
Skratka na koncu je bilo tako, da sva ugotovila, da za pico verjetno nimava kaj dosti časa, saj bi lahko samo pojedla in bila naslednji trenutek že na poti. Tako, da so bili makaroni s tuno na sporedu.
Saj sva se že malenkost prej spravila do Mengša, prišla pa pet minut pred predstavo. Mogoče še kakšno prej. Ampak šok, parkirišče je bilo popolnoma zabasano. Niti za čisto majhen avto ni bilo prostora. En je pustil audija ob avtomobilih, kjer sicer ni bilo označenega parkirišča, bil pa je prostor, da so vsi ostali čisto normalno vozili okoli. In notri sva prišla res tri minute pred začetkom.
Ravno prav.
Ko ko komedija.
Meni se je zdela predstava res kul, zabavna in z zanimivo zgodbo.
Res sta dobro speljali in res sta se tudi dobro dopolnjevali. Dve dami.
Še na njun račun le letel kar precejšen delež šal. Gospa poleg mene pa se je skoraj pod stolom valjala od smeha. Res sta bili prav prisrčno duhoviti.
Saj se trudiš, da bi si zapomnil kakšno izmed situacij, ampak kar ne gre. Pa je bilo vse tako zelo kulj.
Avto je bil še vedno tam, vsi naokoli so izginili, da je izgledalo kot da ga je nekdo tam pozabil. Pa še nobenega listka s kaznijo ni bilo. Uff.
Mislim, da sem enkrat brala en komentar o tem, da so se listki znašli na avtomobilih po predstavi.
Polna dobrih vtisov sva se vrnila.
Jaz pa sem se napakirala in odpravila domov. Konec vikenda.
Ponedeljek.
Nov delavni teden. Nekaj dela je še ostalo, ko je tista "ta huda" sezona mimo. Saj bi prišli na vrsto kakšni smučarski teki, pa sploh ni videti snega. Se pa še vedno najde kaj.
Popularna so darila za abrahama, kakšni športni kompleti za najljubši šport slavljenca. Nekaj se najde, da premikam krivulje gor in dol po ekranu in zbiram barve.
Šmorn. Ko zmanjka idej ali ustvarjalne žilice, se vedno najdejo sestavine za en šmorn. V zadnjem času kar s snegom razrahljan. Mislim, da se sploh ne bi mogla več vrnit h klasičnemu receptu. Razen če ne bi imela ročnega mešalnika na voljo.
Meni po kosilu bolj kot počitek paše kakšen sprehod, da se malo shodim in da se ne počutim tako polno, sito.
Sicer pa imam včasih tudi srečo, ko dobim pozitiven odgodor na vprašanje, če greva z gospodično mikrobiologinjo in bodočo slaščičarko na sprehod. Me kar preseneti.
Tako, da sva šli en klasičen krog. Imeli spet čisto blatne čevlje in se po vseh pogovorih gor in dol ter vse naokoli, dogovorili za šoping. In to kar naslednji dan.
Sem se že kar čudila, ker ponavadi je bila vedno tako zelo zaposlena, da sem jo morala rezervirati mesece vnaprej. Pa še ni bilo dovolj.
Sprehod.
Dogovor za šoping.
Nakupovanje. Hrane vedno prehitro zmanjka. Pa še vse nove ponudbe je potrebno preverit.
Enka. Kaj drugega pač ni pomembno.
Torek.
Poskušam se zbujati malo prej. Recimo, da je uspelo.
Zadnjič sva odkrili jelenovo pašteto s pistacijami, nekaj v povezavi z besedo "delux". Saj je zanimiva, ampak tu tudi ostane.
Ne samo, da sva se včeraj domenili za sprehod kar iz nenada, poleg je bil vključen še "šoping", ki je padel na naslednji dan. Super! Druženje.
Skratka že pred zmenjeno uro sem dobila obvestilo, da gre proti nakupovalnem centru. Pa sem res hitro zaključila z delom in se srečala z njo.
Že tako sva se dobili v trgovini, vsaka s polni rokami oblačil za preizkusit. Ponavadi je tako, da če se lotiš znižanih oblačil, ni številke ali pa kaj kmalu ugotoviš, da ti je jasno zakaj je znižano, ampak lahko se najde kar ti je kot ulito. In se je.
Mislim, da sem kar malo zacvilila in kot mali otrok s prstom kazala na stojnico Popolne dekoracije v Cityparku, kjer sem zagledala moje rokovnike. Pa podloge za miške. Luštno!
Največja dogodivščina je bila iskanje trgovine L'occitane po celem Cityparku. Vsaka je imela drugačno prvotno predstavo, kje naj bi se nahajala. Šele kasneje se je meni posvetilo, da se najverjetneje nahaja v bližini Interspara. Pa imaš raziskovanj in malo pustolovščino s smehom.
Ven pa sva odšli vsaka s svojo vrečko in darilcem, ki si ga dobil ob nakupu. Res simpatično in dišeče. Jaz sem našla češnjev cvet. Moje češnjice.
Ena pica se je že prilegla. Morska.
Pa čokoladni tris za sladico, na popolnoma drugem koncu. Mene vedno pritegne kombinacija čokolade in gozdnih sadežev. Mmmm.
Prvič sem probala macaron in ostala popolnoma neimpresionirana. Barvast piškot. Toliko pompa in toliko pričakovanja pa takoj izgine brez sledi.
Nerodnost.
Nekako se navadiš, da ko pride enkrat vikend, vklopiš tisti "pospravljalni mood". Da se vse sveti, je pospravljeno, zlikano, pomito ali nekaj takšnega. Kar pomeni, da nimaš ravno dela, ampak si ga narediš.
Športni dan. Malo smučanja, malo biatlona in malo skokov. In oba midva navijača.
Za Tino sva držala pesti. Da je bila druga.
Za naše skakalce sva držala pesti. Sicer niso bili med dobitniki medalj, so bili pa ekipno zelo dobri.
Neprestano nekaj malicala. Pa juha pa sendvič. Pa gres. Kot da se ne bi mogla najesti. Pa res kar ni šlo. Je pa bilo večkrat po malem. Pravijo, da je to kar dobro.
The Big Bang Theory. Nekako niso več tako zelo zanimivi kot prejšnjo sezono, pa vseeno so še vedno fini za gledati.
Razred talentov. Pa vse vmes. Saj so prav simpatični te mali. Nekateri so res osupljivi, drugi pa le otroci, ki pojejo.
I Origins. Ta film je bil ravno ob pravem času na pravem mestu, ker sem bila ob koncu čisto navdušena. Prav res, res dober film. Sama zgodba in tematika mi je bila čisto všeč.
Ni bilo akcije, ni bilo pretirane drame ali tega, kar ponavadi dobimo od filmov. Le en takšen za soboto zvečer, ko pri Kmetiji na televizij skoraj zaspiš.
Skratka zanimivo, da se je vrtelo od raziskav na temo barvne slepote do unikatnosti šarenice.
Pasji obisk. |
Nedelja.
Malo božične playliste. Preden so se fantje pokazali na dopoldanskem obisku. Je vstal že pred opoldnevom, ker sva imela za popoldne že rezervirano predstavo, zato so se vsi načrti prestavili na dopoldne.
Fantje so se zadržali kar zunaj v atriju, čeprav ni bilo kaj preveč toplo. Midva z Inchem pa sva malo prestavljala med kanali in se družila. Mala sosedova miška, mislim meni se zdi kot miška, čeprav je mali italijanski hrt. Ko se mu zapaše je res pravi crkljivček.
Del sestanka je šel na kosilu, drugi del pa je še malo ostal. Nekaj o prezračevanju. Želela sta Fifo, končali smo pri GTA-ju. Dejansko imajo pokol hipsterjev v igrici. Takšnih z miniji, kolesi in skuterji.
Skratka na koncu je bilo tako, da sva ugotovila, da za pico verjetno nimava kaj dosti časa, saj bi lahko samo pojedla in bila naslednji trenutek že na poti. Tako, da so bili makaroni s tuno na sporedu.
Saj sva se že malenkost prej spravila do Mengša, prišla pa pet minut pred predstavo. Mogoče še kakšno prej. Ampak šok, parkirišče je bilo popolnoma zabasano. Niti za čisto majhen avto ni bilo prostora. En je pustil audija ob avtomobilih, kjer sicer ni bilo označenega parkirišča, bil pa je prostor, da so vsi ostali čisto normalno vozili okoli. In notri sva prišla res tri minute pred začetkom.
Ravno prav.
Ko ko komedija.
Meni se je zdela predstava res kul, zabavna in z zanimivo zgodbo.
Res sta dobro speljali in res sta se tudi dobro dopolnjevali. Dve dami.
Še na njun račun le letel kar precejšen delež šal. Gospa poleg mene pa se je skoraj pod stolom valjala od smeha. Res sta bili prav prisrčno duhoviti.
Saj se trudiš, da bi si zapomnil kakšno izmed situacij, ampak kar ne gre. Pa je bilo vse tako zelo kulj.
Avto je bil še vedno tam, vsi naokoli so izginili, da je izgledalo kot da ga je nekdo tam pozabil. Pa še nobenega listka s kaznijo ni bilo. Uff.
Mislim, da sem enkrat brala en komentar o tem, da so se listki znašli na avtomobilih po predstavi.
Polna dobrih vtisov sva se vrnila.
Jaz pa sem se napakirala in odpravila domov. Konec vikenda.
Ponedeljek.
Nov delavni teden. Nekaj dela je še ostalo, ko je tista "ta huda" sezona mimo. Saj bi prišli na vrsto kakšni smučarski teki, pa sploh ni videti snega. Se pa še vedno najde kaj.
Popularna so darila za abrahama, kakšni športni kompleti za najljubši šport slavljenca. Nekaj se najde, da premikam krivulje gor in dol po ekranu in zbiram barve.
Šmorn. Ko zmanjka idej ali ustvarjalne žilice, se vedno najdejo sestavine za en šmorn. V zadnjem času kar s snegom razrahljan. Mislim, da se sploh ne bi mogla več vrnit h klasičnemu receptu. Razen če ne bi imela ročnega mešalnika na voljo.
Meni po kosilu bolj kot počitek paše kakšen sprehod, da se malo shodim in da se ne počutim tako polno, sito.
Sicer pa imam včasih tudi srečo, ko dobim pozitiven odgodor na vprašanje, če greva z gospodično mikrobiologinjo in bodočo slaščičarko na sprehod. Me kar preseneti.
Tako, da sva šli en klasičen krog. Imeli spet čisto blatne čevlje in se po vseh pogovorih gor in dol ter vse naokoli, dogovorili za šoping. In to kar naslednji dan.
Sem se že kar čudila, ker ponavadi je bila vedno tako zelo zaposlena, da sem jo morala rezervirati mesece vnaprej. Pa še ni bilo dovolj.
Sprehod.
Dogovor za šoping.
Nakupovanje. Hrane vedno prehitro zmanjka. Pa še vse nove ponudbe je potrebno preverit.
Enka. Kaj drugega pač ni pomembno.
Kakšno čudovito nebo! |
Torek.
Poskušam se zbujati malo prej. Recimo, da je uspelo.
Zadnjič sva odkrili jelenovo pašteto s pistacijami, nekaj v povezavi z besedo "delux". Saj je zanimiva, ampak tu tudi ostane.
Ne samo, da sva se včeraj domenili za sprehod kar iz nenada, poleg je bil vključen še "šoping", ki je padel na naslednji dan. Super! Druženje.
Skratka že pred zmenjeno uro sem dobila obvestilo, da gre proti nakupovalnem centru. Pa sem res hitro zaključila z delom in se srečala z njo.
Že tako sva se dobili v trgovini, vsaka s polni rokami oblačil za preizkusit. Ponavadi je tako, da če se lotiš znižanih oblačil, ni številke ali pa kaj kmalu ugotoviš, da ti je jasno zakaj je znižano, ampak lahko se najde kar ti je kot ulito. In se je.
Mislim, da sem kar malo zacvilila in kot mali otrok s prstom kazala na stojnico Popolne dekoracije v Cityparku, kjer sem zagledala moje rokovnike. Pa podloge za miške. Luštno!
Največja dogodivščina je bila iskanje trgovine L'occitane po celem Cityparku. Vsaka je imela drugačno prvotno predstavo, kje naj bi se nahajala. Šele kasneje se je meni posvetilo, da se najverjetneje nahaja v bližini Interspara. Pa imaš raziskovanj in malo pustolovščino s smehom.
Ven pa sva odšli vsaka s svojo vrečko in darilcem, ki si ga dobil ob nakupu. Res simpatično in dišeče. Jaz sem našla češnjev cvet. Moje češnjice.
Ena pica se je že prilegla. Morska.
Pa čokoladni tris za sladico, na popolnoma drugem koncu. Mene vedno pritegne kombinacija čokolade in gozdnih sadežev. Mmmm.
Prvič sem probala macaron in ostala popolnoma neimpresionirana. Barvast piškot. Toliko pompa in toliko pričakovanja pa takoj izgine brez sledi.
Nerodnost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar