Valentinov pust

Sreda.
Gledam Ob kavi. Zanimive stvari.
Posvetila sem se urejanju fotografij in risanju, ustvarjanju.
Ujeli so ga z roko v marmeladi. Komentar o podkupnini.
Račka je bila ravno dovolj velika, da je šla v tisti mali stekleni svečnik in sem se odločila, da jo zakurim, da prinese nekaj pozitivne energije v prostor. Ker sedaj sem na oddaji že večkrat slišala za vse pozitivne učinke, ki jih goreče sveče prinašajo v prostor ali življenje.

Račkasta svečka.

Četrtek.
Lahko se razvajava z drobnimi pozornostmi že kakšen dan prej. Jaz sem vletela s celo košarico daril, no ni bilo pretirano toliko ampak nekaj drobnih malenkosti, katerih ideje so se mi utrnile.
Rada sama izdelujem darila. Okvir, ki je že nekaj let sedel na vrhu omare, še zapakiran, je končno prišel na svoj račun, saj sem v misli dobila podobo, ki je bila kot nalašč za zapolnitev praznega okvirja. Nekaj o naju, nekaj za naju.
Rada presenetim. Ker imam rada odziv, ki ga prinesnečenje prinese.

Ampak mi je vrnil, ko sem prišla nazaj domov.
Bila sem čisto do srca ganjena. Bila je preprosta stvar, ampak ko poznaš ozadje, ko poznaš okoliščine, te to res gane.
Origami tulipan. Da svojega presenečenja in veselja sploh ne znam opisati.

Smo pa s puncami drsale. Malo drugače od običajnega kofetkanja, čeprav smo šle potem na pijačo.
Po dolgem času sem bila zopet na drsalkah. Eno sezono sem jih imela neprestano v avtomobilu, ampak nikoli niso prišle na vrsto, da bi jih uporabila. Samo z upanjem, da pride pravi trenutek. Pa sem avto zamenjala in drsalke pospravila. Tokrat pa sem jih lahko zopet vzela s seboj. In so prišle prav, saj sta dekleti imeli kar precej težav z izposojenimi.
Še mami se je oglasila za trenutek, ko je bila ravno v bližini. Da nas je videla kako smo šle kot račke na led, pazile, da ne pristanemo na riti. Ampak smo se po nekaj krogih kar vpeljale.
Ko smo se dodobra ogrele, se je moja mati poslovila. Ker je bil disko večer, so imeli tudi nekaj animacij pripravljenih. Da smo delale limonce in se vrtele v krogu. Polno smeha in lovljenja ravnotežja. Jaz sem imela dva bližnja srečanja, ampak sem imela ob sebi obe za oporo.
Drsalke sem nesla nazaj v avto, ki je bil pred Prešernovo.
Da smo šle na koktajle oziroma kuhano vino in kovale načrte za prihodnjič.

Skoraj srce.

Petek.
Ko sem videla, da pripravlja koncert sem si zaželela, da bi šla poslušati. Pa sem malo počakala, da je bilo že prepozno, ko se je tako hitro vse zapolnil. In v tistem trenutku se pač sprijazniš, da sem si sama kriva, ker nisem izrazila želje na glas. Potem pa pride novica o še enem terminu in sem samo napisala željo, ki je bila uslišana. Mislim, podprta.
Koncert Nine Pulšlar. Malo drugače.

Zame je bilo čarobno. Začela sva ob kozarcu sladkega vina, ker pač nisva videla aperitiva, ki so ga pripravili. In potem smo se počasi spravili v Štihovo dvorano. Tisto okroglo, zanimivo.
In je prišla Nina, bosa in v dolgi malo vintage bleščeči obleki z rokavicami. Elegantna, a preprosta.
Prepustila sem se zvokom, petju in uživala. Zares uživala. Potihem sem zraven preprevala besedila in se zibala v ritmu. Bila sem tukaj in zdaj. Oziroma tam in takrat. Oboževala vse zvoke in njene pesemi v malo drugačni podobi.
Tik tak tok in taki španski ritmi. Uf.
Ampak sem bila res čisto navdušena na tem koncertom in presrečna, da sem se odločila da greva. Noro. Še enkrat bi bila tam in vse to poslušala.

Najlepši koncert, uživala na polno.

Sobota.
Letos je pustna sobota padla Valentinovo. Zanimiv razplet.
Moja pustna maska? Nekaj kar združuje oboje - srčev as. Prvotno sem želela biti ogromno srce, ampak toliko me pa res ni mikalo, da bi se lotila takšnega projekta, ampak sem našla še boljšo alternativno. Pa še doma smo vse skupaj naredili.
Domov domov sem šla na krof. Oziroma k mami na domače krofe, ki se jih z mami veseliva vsak pust. Pa še ješpran sva dobili. Mmm. Kaj češ boljšega. In tisti krofi, bobi, so kar izginili iz krožnika. Da sem bila na krofovi dieti. Skupaj z navihano mini miško.
Nazaj sem bila do skokov. Tega to sezono pač ne zamujava, še predvsem, če so poleti. Skuaj z njegovim kolegomo smo jih gledali in doživeli nor polet Petra Prevca, ki je tudi prinesel svetovni rekord in čudovito dvesto pedesetico. Kakšno veselje. Noro. Luštni so ti dnevi. Polni veselja.

Pa še prepričala sem ga, da gremo ven ven za pusta. Nisem si kar tako maske naredila.
Čeprav mi varnostnik v Skeletu ni verjel, da sem maska, sem to pokazala osebku, ki je delal na okencu in mi je v odobravanje dvignil palca. Hihi.

Nina Pušlar - Kdo misliš da si