nedelja, 22. marec 2015

Grenak priokus

Četrtek.
Vsak dan mi en kristaleček družbo dela. Tako, da mi je zanimivo raziskovati o njih. In same fine stvari. Pa še vsi pravijo, da me kar razganja od energije. Dobro energijo mi prinašajo, samo veselje so. Rdeči jasper.
Šla sva v kino. Tokrat je bil na sporedu nov del trilogije Razcepljeni.
Insurgent. Prvi del je bil boljši, ampak saj ni bil tako slab. Meni se je zdel kar zanimiv, le moja družba ni bila pretirano navdušena. Za povprečno oceno bi mu že dal. Hitro se zgodi, da je drugi del hitro samo za vmes, da se splete zgodba med prvim in zadnjim delom, da se vse razloži. Ali samo jaz dobim tak občutek? Da je ponavadi v drugem delu trilogije bolj zatišje pred nevihto.

Izbrala sem največja jajčka izmed malih in sem doživela presenečenje.
Kolikokrat se vam je zgodilo, da ste razbili jajček in sta ven padla dva rumenjaka? No, jaz sem doživela to, da sem razbila dva jajčka in imela v posodi štiri rumenjake. Dva dvojčka v dveh poskusih. Kakšne naj bi bile sploh možnosti, da se ti to zgodi? Noro!
Ko za trenutek pomisliš, da bi šel letos na Evrosong. Dunaj je tako relativno blizu. Misel, samo za trenutek.


Petek.
Delni sončni mrk smo danes opazovali. Zanimivo je, kako hitro se spremeni svetloba, čeprav manjka samo en delček sonca. Vse je postalo malenkost bolj temačno, "nenaravno" in drugačno.
Z mami sva tokrat sami vse "porihtali".
Najbolj mi je bil sicer všeč komentar, da se sedaj lahko pol manj mažem na morju, če nam pol sonca manjka.
Dokončala sem začeto, čeprav sem morala narediti še popravke. Malo sva morali skalkulirati in čim več opraviti, ko sva ostali sami.
Ampak ravno pred tem, ko sem se odpravljala je pa še ena stranka prišla. Pa res sem želela v miru spakirati, ko se mi vedno tako mudi. Pa smo bili zopet nazaj na prvotnem načrtu, hitrostnega pakiranja, da sem prišla ravno do skokov.
Ni bilo ravno veselega izraza na obrazu, ko sva opazovala tisti del kuhinjskega pulta.
Sva vsaj za naše orle držala pesti in vneto navijala.
Prvo in drugo mesto, dvojna slovenska zmaga in to na naši Planici.
Meni je bilo kar v veselje navijati in spremljati vse skupaj. Pa še tak lep dan je bil.
Vedno nastane dilema pri izbiri serij, ker se nikakor ne moreva uskladiti.
Sherlocka sva našla. Napeta, zanimiva serija. Mislim, da bo kar ostala pri nama, ampak škoda ker je tako malo delov. Saj jih človek razume, ker je res hudo narejena.
Zabavala sva se ob starih popevkah. Da se ti mini in maksi še cel dan prepeva Cinca marinca pa te zabava.


Sobota.
Dobro jutro se začne z nekaj nagajivosti in zmago slovenskih letalcev.
To sva držala pesti in z navdušenjem spremljala prav vse skoke. Koliko veselja je vse skupaj prineslo, čeprav je bilo v vse skupaj vključeno toliko čakanja, da so lahko izpeljali samo eno serijo.
Potem pa je bilo konec in veliko enega zavlačevanja, da naju je zmanjkalo pod tisto pretoplo odejo. Jaz sem toliko dremala, da sem vsaj poslušala kdaj je šla Tina Maze po slalomski progi navzdol, da sem butnila levodremajočega, da sva nekaj na pol spremljala.
Takšni nakupi, da sem potrebovala avto. Ko vem, da mleka zmanjka ne morem več peš v trgovino, toliko se pa še nisem na trenirala. Pa prištejem še vso ostalo kilažo in sem srečna, da lahko vse skoraj po tleh zvlečem do stanovanja.
Kosilo na hitro. Tako priročno, da se je samo peklo, ko sva si vzela čas za Sherlocka, ki naju je včeraj čisto navdušil.
Fatje so šli po svoje, punci pa tudi.
En krog skozi trgovine, ker sem se ponudila za družbo. Pa sem prišla nazaj s kilo moke, pikčasto škatlico in nekaj lesketajočega za okoli vratu.
Še en del Sherlocka, ki sploh ni šel skozi. Malo razvajanja s svečkami za ambient.


Nedelja.
Golobradi. Pri Staretu se ti v glavo vedno zapiči kakšna zanimiva beseda, torej je bila beseda dneva - golobradi.
Dopoldne se je začelo z razpleti v svetovnih pokalih. Med vsemi serijami je bil podatek, da je še Fak zmagal in dosegel 50 stopničke za naše. Potem sta dvoje dodala še Prevc in Tepeš. Čeprav ravno v obratnem vrstnem redu kot so ga vsi želeli. Jaz sem bila vesela za Tepeša in njegov dosežek, ker se je videlo, da je užival v tistem poletu. Ampak žal je s tem Prevc izgubil veliki kristalni globus. Vendar, kaj bi bilo, če bi bilo. Tako se je razpletlo in sprejmeš dejstvo. Res so prikazali vrhunsko sezono naši fantje.
Samo Tino je težko gledati, ko je tudi njej iz rok spolzel veliki kristalni globus.

Po vsem športu smo se kulinarično razvajali. Ker imam možnost, da mi ta teden ne bo potrebno veliko kuhati se bom pustila razvajati v super menijih, ki so jih pripravili v okviru Tedna restavracij.
Gostilna na gradu. Ne samo hrana, še sama lokacija in ambient.
Ugotovila sem, da veliko raje vzamem ribji meni kot mesnega, mi vse skupaj veliko bolj diši. In bila je najboljša odločitev zame. Saj sem poizkusila tudi drugega, ampak sem bila res srečna s svojo izbiro.


Najprej pozdrav s kuhinje. Zeliščni namazi in paštetke za na domač kruh. Pa še zelo tanka rezina polita z olivnim oljem roast biftka. Vsaj zdi se mi, da sem nekaj podobnega slišala. Joj, res nismo kaj dosti poslušali samo planili smo po hrani.
Brancinov tatar Fonda, krema inčunov, paradižnik in bazilika. Odlična je bila kombinacija te kreme in brancina. Mmmm. Še sedaj čutim, kako se topi v ustih.
Hobotnica z mladim grahom, krompir in olive. Hobotnica je bila v skorjici oziroma panirana. Oh, za prste obliznit, skupaj z grahom, pire krompirjem z olivami in s pirejem graha. Res za prste obliznit.
Snežene kepe. Fanta sta že s prve rekla, da bi repete. Zanimive so bile te snežne kepe z vanilijevo kremo in slivovim sladoledom. Dilemo kateri okus je bil nam je razjasnil šele natakar kasneje, saj mi nismo prišli do dna. Jaz sem bila bolj za kakšen ribez kot jagodo, ampak noben ni pomislil na slivo, ker je bil takšne lepe žive rožnate barve. Ampak potem pa se spomniš, kako se pocedi rožnato, ko razkosaš "češpljev" cmok in ti vse skupaj postane bolj jasno.


izkoristili smo še samo lokacijo in se malo sprehodili naokoli po gradu. Luštno okolje, še nikoli nisem raziskovala notranjosti gradu oziroma razglednih točk. In potem smo se šli spoznavanje Ljubljane ali katere stavbe prepoznaš.
Enka je padla pri nama. In moja zmaga.

Fran Miličinski Ježek - Cinca marinca



Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...