Malo veliko se je začelo dogajati tudi s tem novembrom, da me je zmanjkalo še za pisanje. Saj lahko opravljam z veliko stvarmi, ampak včasih pa preprosto ne gre z vsem. Sploh, če sem preveč zaposlena.
Obisk pokopališča na prvi november je letos postalo hitrostno premikanje med grobovi, ljudmi in dežniki. Sveče smo prižigali brez vžigalnika in na sorodnike smo naleteli med premikanjem od enega konca pokopališča k drugemu.
Glede na to, da sem od pokojnih poznala zgolj dva pa še to sem bila precej majhna, nekako ni veliko spominov, ki bi se pripodili skozi misli, ampak ostane zgolj preračunavanje letnic in ugotavljanje starosti in starostnih razlik. Ne vem zakaj vsako leto znova računamo to. In ko mojega brata tako razganja, da ni za nikamor. Jaz pa sem imela šalo dneva. O četrtkih v Mercatorju, upokojencih in dnevu spomina na mrtve.
Morda res ni bil dan za humor, ampak nekako se ti že malo blede, ko postopaš med vsemi nagrobniki in poskušaš pretvoriti energijo, ki vlada na pokopališču.
Malo raztegnjen vikend je bil prava izbira za nekaj dni preživetih na morju. Končala sva na slovenski obali. Ravno prav se je tudi vreme umestilo z malo jasnine in brez dežja med padlim in napovedanim dežjem.
Kar pa se tiče opazovanja zunanjih dogodkov se je opazilo tudi, da je morje precej naraslo. Tako precej. Ob promenadi v Portorožu je gladina segala do betonskih sprehajalnih poti. Ko sva se vračala je poplavilo vse okoli tistega mostička, ki vodi na parkirišče ob marini.
Če sva šla prvi večer na ribe ob kozarcu vina, sva naslednjega pekla toaste. Skratka bilo je čudovito. Pravi oddih.
Smejala sva se, ko sva gledala najnovejši del The Big Bang Theory. Zganjala sva romantiko, ko sem z največjim veseljem zopet gledala The Notebook. Lahko povem, da sva ga morala pogledati v dveh delih in sem dobila čisto novo perspektivo ob vnovičnem ogledu. Dejansko.
Potem pa sva se zopet zapletla v času in časovnih potovanjih z Ženo popotnika v času.
Malo sem se širokoustila. Malo sva se lagala, en bolj kot drug. Ampak važno, da nama je bilo luštno.
They don't know how long it takes.
Waiting for a love like this.
Every time we say goodbye.
I wish we had one more kiss.
I'll wait for you I promise you, I will.
(Jason Mraz Feat. Colbie Caillat - Lucky)
 |
| Jutro na morju. |
Obisk pokopališča na prvi november je letos postalo hitrostno premikanje med grobovi, ljudmi in dežniki. Sveče smo prižigali brez vžigalnika in na sorodnike smo naleteli med premikanjem od enega konca pokopališča k drugemu.
Glede na to, da sem od pokojnih poznala zgolj dva pa še to sem bila precej majhna, nekako ni veliko spominov, ki bi se pripodili skozi misli, ampak ostane zgolj preračunavanje letnic in ugotavljanje starosti in starostnih razlik. Ne vem zakaj vsako leto znova računamo to. In ko mojega brata tako razganja, da ni za nikamor. Jaz pa sem imela šalo dneva. O četrtkih v Mercatorju, upokojencih in dnevu spomina na mrtve.
Morda res ni bil dan za humor, ampak nekako se ti že malo blede, ko postopaš med vsemi nagrobniki in poskušaš pretvoriti energijo, ki vlada na pokopališču.
Malo raztegnjen vikend je bil prava izbira za nekaj dni preživetih na morju. Končala sva na slovenski obali. Ravno prav se je tudi vreme umestilo z malo jasnine in brez dežja med padlim in napovedanim dežjem.
Kar pa se tiče opazovanja zunanjih dogodkov se je opazilo tudi, da je morje precej naraslo. Tako precej. Ob promenadi v Portorožu je gladina segala do betonskih sprehajalnih poti. Ko sva se vračala je poplavilo vse okoli tistega mostička, ki vodi na parkirišče ob marini.
Če sva šla prvi večer na ribe ob kozarcu vina, sva naslednjega pekla toaste. Skratka bilo je čudovito. Pravi oddih.
Smejala sva se, ko sva gledala najnovejši del The Big Bang Theory. Zganjala sva romantiko, ko sem z največjim veseljem zopet gledala The Notebook. Lahko povem, da sva ga morala pogledati v dveh delih in sem dobila čisto novo perspektivo ob vnovičnem ogledu. Dejansko.
Potem pa sva se zopet zapletla v času in časovnih potovanjih z Ženo popotnika v času.
Malo sem se širokoustila. Malo sva se lagala, en bolj kot drug. Ampak važno, da nama je bilo luštno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar