Menim, da je to zgolj november. Še sama ne vem kaj se je zgodilo z rednim pisanjem. Ampak mogoče me zgolj novembra malo zmanjka. Že lani sem imela tak čas malo pavze od pisanja.
Mogoče pa je ta predzadnji mesec ravno pravšenj za to. Malo pavze. Pred "veselim" decembrom.
To bo to.
Skratka meni je tako "dolgčas v življenju", da se zjutraj zbudim in se peljem z vlakom do Ljubljane in nazaj. Dobesedno.
Mislim, to da se vozim z vlakom do Ljubljane in nazaj je dobesedno. Tisto o tem, da mi je dolgčas v življenju dojemamo kot sarkazem.
Kot vsako jutro sem se s težavo pripravila, da se ustanem in odpravim na pot. Skoraj mi je uspelo zamuditi vlak. Vožnja nič pretresljivega, še zajtrk sem pomalicala. Potem pa dobim sms.
Predavanja odpadejo. Super. Jaz pa ravno v Vižmarjah. Šla sem do glavne postaje v Ljubljani in presedla na vlak nazaj, ki je bil ironično ravno ta, ki me je pripeljal v Ljubljano.
Če bi imela zunajena opazovalca, bi se mi ta res lahko malo čudil. Sestopim z vlaka. Pogledam na table naokoli. Ugotovim, da je odhod na istem tiru, kot je pripeljal vlak. Se shladim za tri minute in grem skozi druga vrata nazaj na vlak.
Saj nisem vedela ali naj bom vesela ali jezna. Mogoče sem bila na nek način nekako razočarana. Čudno.
Ravno, ko bi morala začeti s predavanjem, sem vstopila v hišo. Zvalila sem se v toplo in blazno udobno posteljo in še zadremala za dobri dve uri in pol.
Potem pa sem še enkrat poskusila z odhodom v Ljubljano. Ker sem se z vlakom danes že vozila sem kot prevozno sredstvo vzela kar lasten avto. Za katerega imajo vsi sicer občutek, da bo ravnokar razpadel, ampak meni se je tako blazno fino vozit z njim. Prav všeč mi je. In vseeno mi je, če je malce glasen, malce odrgnjen in malce zarjavel. Pa tudi malce nametan.
Moj je.
Presenečam ljudi. Vse po vrsti. Z različnimi stvarmi.
In kolikor sem danes negodovala nad današnjim nakupovanjem, se je situacija razpletla prav fino. Dokler se ne poglabljam preveč v stanje na računu.
Zadovoljna sem z nakupom. Vedno bolj mi je všeč vse skupaj. Mmmm.
A je bela polenta ubistvu ubistvu gres? Mislim, bela polenta je na vodi, gres pa na mleku.
Ker sem jedla na žaru popečenega purana, belo polento in vse skupaj posuto s sirom. Tam v Areni.
Ja, če sem jaz lačna, potem je situacija že nevsakdanja.
Povsod pa me zadnje čase spremlja romantična glasba. Kaj je s tem?
Mogoče pa je ta predzadnji mesec ravno pravšenj za to. Malo pavze. Pred "veselim" decembrom.
To bo to.
Skratka meni je tako "dolgčas v življenju", da se zjutraj zbudim in se peljem z vlakom do Ljubljane in nazaj. Dobesedno.
Mislim, to da se vozim z vlakom do Ljubljane in nazaj je dobesedno. Tisto o tem, da mi je dolgčas v življenju dojemamo kot sarkazem.
Kot vsako jutro sem se s težavo pripravila, da se ustanem in odpravim na pot. Skoraj mi je uspelo zamuditi vlak. Vožnja nič pretresljivega, še zajtrk sem pomalicala. Potem pa dobim sms.
Predavanja odpadejo. Super. Jaz pa ravno v Vižmarjah. Šla sem do glavne postaje v Ljubljani in presedla na vlak nazaj, ki je bil ironično ravno ta, ki me je pripeljal v Ljubljano.
Če bi imela zunajena opazovalca, bi se mi ta res lahko malo čudil. Sestopim z vlaka. Pogledam na table naokoli. Ugotovim, da je odhod na istem tiru, kot je pripeljal vlak. Se shladim za tri minute in grem skozi druga vrata nazaj na vlak.
Saj nisem vedela ali naj bom vesela ali jezna. Mogoče sem bila na nek način nekako razočarana. Čudno.
Ravno, ko bi morala začeti s predavanjem, sem vstopila v hišo. Zvalila sem se v toplo in blazno udobno posteljo in še zadremala za dobri dve uri in pol.
Potem pa sem še enkrat poskusila z odhodom v Ljubljano. Ker sem se z vlakom danes že vozila sem kot prevozno sredstvo vzela kar lasten avto. Za katerega imajo vsi sicer občutek, da bo ravnokar razpadel, ampak meni se je tako blazno fino vozit z njim. Prav všeč mi je. In vseeno mi je, če je malce glasen, malce odrgnjen in malce zarjavel. Pa tudi malce nametan.
Moj je.
Presenečam ljudi. Vse po vrsti. Z različnimi stvarmi.
In kolikor sem danes negodovala nad današnjim nakupovanjem, se je situacija razpletla prav fino. Dokler se ne poglabljam preveč v stanje na računu.
Zadovoljna sem z nakupom. Vedno bolj mi je všeč vse skupaj. Mmmm.
A je bela polenta ubistvu ubistvu gres? Mislim, bela polenta je na vodi, gres pa na mleku.
Ker sem jedla na žaru popečenega purana, belo polento in vse skupaj posuto s sirom. Tam v Areni.
Ja, če sem jaz lačna, potem je situacija že nevsakdanja.
Povsod pa me zadnje čase spremlja romantična glasba. Kaj je s tem?
Ni komentarjev:
Objavite komentar