Polh. Pesek. Evkaliptus.
Čarovnice iz Eastwicka. Ravno pravšnji dan za mjuzikel.
Sem že omenila, da na nek način obožujem mjuzikle oziroma sem jim precej naklonjena. Ter da malo poskočim od veselja, ko prejmem novico, povabilo na predstavo v MGL.
No, če je bila to moja letošnja želja za rojstni dan, sem presrečna da se je izpolnila. Očitno vse te želje rabijo nekaj časa, da gredo skozi vse filtre in se potem izpolnijo. Ker to jesen se tako pridno izpolnjujejo. Samo to lahko rečem. Kar tako naprej.
Pa se vračam k predstavi. Vščena. Dobra. Zanimiva. Kolikor je dolga, je minila precej hitro. Kar naenkrat jo je bilo konec, čeprav so se nekateri deli precej vlekli. Predvsem s tisto zoprno županjo, ki se je kar naprej drla "Clayde!!".
Čeprav se poskušam spomniti, kje sem to zgodbo že videla oziroma slišala. Film mogoče?
Saj pravim - prepričljiva predstava, ampak ne bi jo šla pa gledati še enkrat. Kot sem šla Pomladno prebujenje.
Najboljši moment je bila tista scena, ko se v veličastnih oblekah dvignejo pod nebo. Prav zares je bilo graciozno videti. In najljubši lik - verjetno kar Sukie. Tanja Ribič pa je imela najbolj smešne pripombe.
Tako, da sedaj že gledam kdaj je na sporedu kakšen nov mjuzikel.
Čeprav je jutri Sugar. Mika me.
Najboljši moment včerajšnega dneva je bil, ko so nam skoraj istočasno zazvonili telefoni in nekaj sekund po tem se je lahko videlo samo naše nasmejene obraze.
Ravno sredi dela za predavanja naslednji dan, sem vse samo spustila iz rok in se posvetila čisto nepomembnim zadevam.
Posredovana nam je bila novica o odpadlem predavanju.
To pa je pomenilo, da je bil današnji petek predavanj prost in se je začel podaljšan vikend. Le v kakšnem primeru to ni dobro?
Sploh pa je bil to prvi v verigi sms-ov, ki sem jih prejemala med predavanji včeraj. Lučka telefona je ves čas utripala, da sem mislila da je že kaj narobe.
Čarovnice iz Eastwicka. Ravno pravšnji dan za mjuzikel.
Sem že omenila, da na nek način obožujem mjuzikle oziroma sem jim precej naklonjena. Ter da malo poskočim od veselja, ko prejmem novico, povabilo na predstavo v MGL.
No, če je bila to moja letošnja želja za rojstni dan, sem presrečna da se je izpolnila. Očitno vse te želje rabijo nekaj časa, da gredo skozi vse filtre in se potem izpolnijo. Ker to jesen se tako pridno izpolnjujejo. Samo to lahko rečem. Kar tako naprej.
Pa se vračam k predstavi. Vščena. Dobra. Zanimiva. Kolikor je dolga, je minila precej hitro. Kar naenkrat jo je bilo konec, čeprav so se nekateri deli precej vlekli. Predvsem s tisto zoprno županjo, ki se je kar naprej drla "Clayde!!".
Čeprav se poskušam spomniti, kje sem to zgodbo že videla oziroma slišala. Film mogoče?
Saj pravim - prepričljiva predstava, ampak ne bi jo šla pa gledati še enkrat. Kot sem šla Pomladno prebujenje.
Najboljši moment je bila tista scena, ko se v veličastnih oblekah dvignejo pod nebo. Prav zares je bilo graciozno videti. In najljubši lik - verjetno kar Sukie. Tanja Ribič pa je imela najbolj smešne pripombe.
Tako, da sedaj že gledam kdaj je na sporedu kakšen nov mjuzikel.
Čeprav je jutri Sugar. Mika me.
Najboljši moment včerajšnega dneva je bil, ko so nam skoraj istočasno zazvonili telefoni in nekaj sekund po tem se je lahko videlo samo naše nasmejene obraze.
Ravno sredi dela za predavanja naslednji dan, sem vse samo spustila iz rok in se posvetila čisto nepomembnim zadevam.
Posredovana nam je bila novica o odpadlem predavanju.
To pa je pomenilo, da je bil današnji petek predavanj prost in se je začel podaljšan vikend. Le v kakšnem primeru to ni dobro?
Sploh pa je bil to prvi v verigi sms-ov, ki sem jih prejemala med predavanji včeraj. Lučka telefona je ves čas utripala, da sem mislila da je že kaj narobe.
Ni komentarjev:
Objavite komentar