Kaj početi na dan, ko predavanja odpadejo?
Preprosto. Greš na izlet v Ikeo.
Zdi se mi, da je bil to peti izlet na Avstrijsko Koroško to leto. Joj. Super mi gre.
Skratka ja.
Zjutraj sem še packala in risala vse vrste lun za ilustracijo. Potem pa sem bila kar na enkrat v avtomobilu in se peljala proti Celovcu.
Prelimala sem popek in sem bila pripravljena za izlet.
Kaj vsi klanci čez Ljubelj, če te potem čaka najstrmejši, ko poskušaš zapeljati v garažno hišo.
Centri so že vsi okrašeni in oviti v božično vzdušje. Saj je res boljše kot oktobra, ampak še bolje bi bilo s tem začeti decembra, ker potem december res izgubi ves svoj čar.
Čeprav zadnje čase že prav uživam v tem vzdušju. Kljub temu, da nisva pripela ene izmed jelk na streho in jo odpeljala domov.
Hitro sva obredla vse trgovine. En krog. Na hitro pogledaš vso ponudbo in greš naprej.
Dejansko sem v takšnem stanju, da je moja omara precej polna in v resnici ne rabim nič novega.
Ampak, če bi mi kaj padlo v oči potem bi še morda še enkrat premislila o nakupu. Ampak razno živo zelenorumene oblekce mi ni prav nič padlo v oči.
Ampak malo se moraš sprehoditi naokoli med oblačili. Vsaj za občutek.
Saj je ena srajca končala v vrečki. Če ne drugega. Poleg tega pa je na listku bil kuponček za kavo in še eno sladico potem v Ikeji in je tudi to potrebno izkoristit.
Pa sva šla še v to švedsko velikanko s pohištvom.
Nekje na pol poti se mi je zdelo, da je moj navigacijski malenkost odpovedal, ampak sem si oddahnila, ko sem na koncu polja zagledala Ikeo. Nekako že nekaj časa nisem šla po tisti poti. No, samo tisti prvi izlet letos.
Kje začeti?
Ja s kosilom. In mesnimi kroglicami. Samo sladice niso imeli takšne kot ponavadi.
Mmmm. Dan je čisto popoln. V najlepši družbi.
Fejk svečke za romantično vzdušje na veliki sedežni, ki je bila sestavljena iz palet. Na levi božični sejem na desni pa velika jelka z darili spodaj. V ozadju božična glasba z Michaelom Bubléjem vmes.
Luštno. Važno, da sva zopet končala v takšnem vzdušju. To ne gre nikamor. Do pravega božiča je še kar nekaj.
Naredila sva krog po razstavnem delu. Končala na vsaki drugi sedežni. Prešnofala omarice. Se skrila na skriti terasi v eni izmed kuhinj. Se z višine vrgla na ogromno posteljo. In se komaj spravila dol.
Zaznala sem nekaj navdušenja, njegovega, nad določenimi elementi. In barvami. In postavitvami. Kar mi je izredno všeč. Torej izlet v Ikeo lahko označim za uspešnega.
Obožujem izlete.
Res.
Samo ne vem, če sem se že kdaj ponoči vozila nazaj iz Celovca?
Precej temno je bilo.
Prižgeš skype in se ustvarjali kotiček poveča še na drugo stran zaslona. Ena je risala zvezde in lune, druga pa je barvala celine na atlasu. Samo internet pri meni je zatajil vse skupaj.
Preprosto. Greš na izlet v Ikeo.
Zdi se mi, da je bil to peti izlet na Avstrijsko Koroško to leto. Joj. Super mi gre.
Skratka ja.
Zjutraj sem še packala in risala vse vrste lun za ilustracijo. Potem pa sem bila kar na enkrat v avtomobilu in se peljala proti Celovcu.
Prelimala sem popek in sem bila pripravljena za izlet.
Kaj vsi klanci čez Ljubelj, če te potem čaka najstrmejši, ko poskušaš zapeljati v garažno hišo.
Centri so že vsi okrašeni in oviti v božično vzdušje. Saj je res boljše kot oktobra, ampak še bolje bi bilo s tem začeti decembra, ker potem december res izgubi ves svoj čar.
Čeprav zadnje čase že prav uživam v tem vzdušju. Kljub temu, da nisva pripela ene izmed jelk na streho in jo odpeljala domov.
Hitro sva obredla vse trgovine. En krog. Na hitro pogledaš vso ponudbo in greš naprej.
Dejansko sem v takšnem stanju, da je moja omara precej polna in v resnici ne rabim nič novega.
Ampak, če bi mi kaj padlo v oči potem bi še morda še enkrat premislila o nakupu. Ampak razno živo zelenorumene oblekce mi ni prav nič padlo v oči.
Ampak malo se moraš sprehoditi naokoli med oblačili. Vsaj za občutek.
Saj je ena srajca končala v vrečki. Če ne drugega. Poleg tega pa je na listku bil kuponček za kavo in še eno sladico potem v Ikeji in je tudi to potrebno izkoristit.
Pa sva šla še v to švedsko velikanko s pohištvom.
Nekje na pol poti se mi je zdelo, da je moj navigacijski malenkost odpovedal, ampak sem si oddahnila, ko sem na koncu polja zagledala Ikeo. Nekako že nekaj časa nisem šla po tisti poti. No, samo tisti prvi izlet letos.
Kje začeti?
Ja s kosilom. In mesnimi kroglicami. Samo sladice niso imeli takšne kot ponavadi.
Mmmm. Dan je čisto popoln. V najlepši družbi.
Fejk svečke za romantično vzdušje na veliki sedežni, ki je bila sestavljena iz palet. Na levi božični sejem na desni pa velika jelka z darili spodaj. V ozadju božična glasba z Michaelom Bubléjem vmes.
Luštno. Važno, da sva zopet končala v takšnem vzdušju. To ne gre nikamor. Do pravega božiča je še kar nekaj.
Naredila sva krog po razstavnem delu. Končala na vsaki drugi sedežni. Prešnofala omarice. Se skrila na skriti terasi v eni izmed kuhinj. Se z višine vrgla na ogromno posteljo. In se komaj spravila dol.
Zaznala sem nekaj navdušenja, njegovega, nad določenimi elementi. In barvami. In postavitvami. Kar mi je izredno všeč. Torej izlet v Ikeo lahko označim za uspešnega.
Obožujem izlete.
Res.
Samo ne vem, če sem se že kdaj ponoči vozila nazaj iz Celovca?
Precej temno je bilo.
Prižgeš skype in se ustvarjali kotiček poveča še na drugo stran zaslona. Ena je risala zvezde in lune, druga pa je barvala celine na atlasu. Samo internet pri meni je zatajil vse skupaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar