sobota, 27. julij 2013

Krk

Že nekaj dni se potepam na morju.
V senci na ležalniku na plaži, mi nežen vetrič, ovija okoli mokre in slane lase. V vodi je direndaj. Polno ljudi, ki jih hladi slana morska voda.
Fino je. Z najboljšo družbo.
Preprosto uživava.

Wakeboardajo.


Krajši izleti iz Njivic do Punata, kjer vsi smučajo in boardajo kar na vodi. Hecno.
Sicer pa so šle vse moje psihične priprave precej v nič, v trenutku, ko sem se znašla na pomolu in opazovala ljudi kako poskušajo, padajo ali se vozijo naokoli z vetrom v laseh.
Nekako me ni premamilo, da bi se jim pridružila. Bolj uživam pri gledanju iz senčnega zavetja lokala. Prijetneje.

V večerih poplesujeva na terasi/balkonu, ko se živa glasba, verjetno kakšen tisti "terasni bend", ki vedno igra ene in iste pesmi, ki jih dejansko že vsi posledično poznajo.
Se smejiva vsem likom v seriji Coupling. Večerjo pospremi že malo dih jemajoč sončni zahod, ko se meni zapaše pomfri.
Če dodam še sprehod ob obali, kakšno sladoledno kupo ali kepico sladoleda, tu in tam, se bo slišalo že čisto preveč kičasto. Ampak dejansko tako nekako vse skupaj gre.

In kaj sva se naučila? Baška je daleč najbolj neprimeren kraj za iskanje sence na plaži. Tam sva se sprehajala en dan sredi največje vročine in za hlad morja sem bila že malo hvaležna, ker je neznosno pripekalo.
Barva? Morda ena tretjina ali pa pol odtenka, da se pozna. Drugače pa se pridno skrivam in mažem. Ker sem porabila že skoraj celo kremo.

NCT Bootleg - Free Fallin'



Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...