Vsaj kuža je imel pestro popoldne. Njegov pasji prijatelj je prišel na obisk in našemu kužatu se je kratkomalo zmešalo. Takšnega veselja pa že dolgo ne. Čeprav sta s premori ležala v travi. Po vsem naskakovanju en drugega, ker očitno noben ni hotel drugemu ostati dolžan. Zmešana sta. Čisto. Predvsem ta moj črni pasji prijatelj. Verjetno se še sedaj miri.
Luštno mu je zdajle ležat na balkonu pod zvezdicami. O ideja!Že dolgo nisem ležala pod zvezdami. Štela utrinkov, se zavijala v ruto. Sedaj bi se to lahko šla v družbi. Mogoče ne ravno sedaj, čez pol ure, ampak v kratkem pa. Pa bi že lahko.
Danes sem dala skozi pol sezone Mad Men-a. Med urejanjem datotek, ki se nanašajo na letošnji letnik faksa. Sedaj, ko sem že skoraj konec lahko to vse skupaj zapakiram in spravim na stran. Čez leto se je nabralo kar lepo število projektov.
Na kaj sem najbolj ponosna? Verjetno kar na Kozovc. Še največ truda je bilo namenjeno prav njemu in zdi se mi, da je kar dobro izpadel. Ta moj namišljen hostel. Za njim pa stoji knjižica in domine. Upam, da jih nekoč dobim nazaj.
Kljub vsem oklevanju se pripeljem v Ljubljano. V pozni večerni uri, ko bi odspala že drugo kitico. Ampak to se vedno splača. Ne glede na to koliko poskušam pretehtati, vedno me premami.
Slišala sem, da je moj Dinozaver razveseljeval otroke v Pineti. No, upam, da so tudi oni toliko uživali v predstavi, kot sem jaz v pisanju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar