Petek.
Zadnjič sva slišala o dobri mehiški v Kranju. Pravzaprav v Stražišču. Po naslovu mi ni bilo znano, ampak ko sem enkrat pogledala zemljevid, se mi je takoj posvetilo kje je. Pa logo mi je znan, ker smo ga ravno pred časom delali in dajali na neke dres kot sponzorja. Ampak je pa res, da še nisem bila v mehiški, ker nikoli nismo hodili v te restavracije. Jaz sem preizkusila quesadillas de pollo in moram reči, da ni nič ostalo. Pa še veliko, ogromno palačinko sva si privoščila za posladek. Takšno z belo nutello in višnjami pa še čokoladnim prelivom. Čista kalorična bomba, ampak sva jo zmazala s skupnimi močmi, ko se mi je smejal. Smejal se je načinu kako sem se lotila in se prehranjevala s palačinko. Meni se je zdelo čisto elegantno.
Ko sva se vrnila domov, ni mogel takoj domov, zato smo vrgli eno Ups Enko. Pa je bila cela zabava iz tega.
Sobota.
Za vikend smo bili zopet v Celju na sejmu. Tokrat se nama je z očetom pridružila še mati. In torek je bilo bolj živahno, vse postavljeno in polno. Ker jaz sem bila nazadnje v torek, ko se je vse skupaj postavljalo in je izgledalo bolj žalostno. Moje navdušenje je imela Tesla, ki je bila postavljena. Še eno sem v istem dnevu videla, ko smo se vračali domov in je ravno zapeljala na avtocesto, ko smo mi zavijali iz nje. Indijec naju je zasledoval, ker je na vsak način želel dobiti kupca tunike, ampak čeprav je bila lepih barv, ni stala prav lepo. In sva ga morali zavrniti.
Pregledali sva vse naokoli. Skoraj vse. Iskali sva limončka, ampak tistega s podstavkom sva morali najti. In sva ga, v hali, kjer so imeli vse. A veste, ki je mešanica top šopa in vseh čudežnih izdelkov, ki delujejo takoj pa še odvečnih igrač, ki jih noben ne rabi več po enem tednu. V tej hali se je seveda tudi skrivala naprava za pridobivanje soka iz citrusov. Čista atrakcija mimoidočih.
Pred tem je mati osvežila znanje oživljanja in imela zanimanje uslužbenca AMZS-ja. Saj je dobro vedeti te stvari. Novi Twingo je res hecno visok in malo nepregledno mi je izgledl iz notranjosti. Še vedno stokrat rajši vzamem mojega Up-a.
Moje zanimanje so imele tudi mobilne hiške in prikolice, ki so bile razstavljene. Tista mobilna hiška Adrie je izgledala kot čisti luksuz v primerjavi s tem kar smo mi imeli na morju. Pravo stanovanje.
Pa tudi prikolice. Kakšen luksuz imaš lahko. Še v avtodomih sva posedali. In jaz sem našla najbolj luštno prikolico, kar jih je bilo mogoče videti. Skoraj takšno, da jo lahko pripnem na Up-a. Ta res izgleda tako prikupno in mobilno.
Še na kosilo smo šli. Kar na sejmu, čeprav bi šla rajši tja čez cesto v nakupovalni center, v Oštarijo. Mogoče nismo izbrali najboljšega časa, ker je dolgo trajalo preden smo teto že petič ustavili, da je končno pobrala naročilo. Ampak dobro. Pica je bila ok, ampak takrat je bilo vse dobro, ko smo bili lačni. In jaz sem počasi obupala. Tako, da sva šli z mami v nakupovalni center čez cestno. Malo pofirbcati. Obredli sva vse trgovine.
Jaz sem imela v vrečki rdečo oblekico, ki je bila očitna izbira zame, saj je mami prišla do garderobe, da je videla nekaj zame, ko sem se ji pokazala prav v te oblekici, ki mi jo je mislila pokazati. Potem vem pri čem sem. Okupirali sva tudi Eko trgovinico, kjer sem si naredila zalogo Clippers čajev. Zadnje čase jih kar nikjer ne najdem.
In ko sva si vzeli pavzo za sladoled, je oče klical, da je zaključil in je že v tukaj. In smo se naslanjali na ograjo ter jedli sladoled. Potem pa krenili domov.
Nedelja.
Bowling. Po dolgem, dolgem času.
V Tušu so imeli v tem mesecu akcijo, da je bila ura bowling vključno z izposojo čevljev slabih 10 eurov. Kar se res splača, če izračunaš, da izposoja samo štirih parov čevljev nanese 7,40 eura.
To so te Gorenjske fore.
No, in sem organizirala bowling. Da se malo podružimo preden postaneta bodoča soseda čez garažo. Ker bowling je takšen, da klepetaš medtem, ko se malo rekreiraš. Prvo igro smo se še malo ogrevali. Jaz sem poskrbela za prvi strike. Dva zaporedna pravzaprav. Ampak sem na koncu izgubila to rundo. V drugi smo bili vsi čisto notri, saj je bil rezultat ob koncu precej višji pa tudi bolj blizu smo bili. Potem mi je uspelo eno zmagati. Zadnjo pa smo šli, ker smo imeli še čas. Že malo zmatrani. Kljub temu, da vsi pridno treniramo T25.
Že med tem smo ubistvu imeli tapas, ker smo potem nadaljevali v mehiški. Odkrila sta jo v Stražišču in sva jo šla preizkusit, pa se je res izkazala za dobro, tako da smo se vsi skupaj vrnili pa še en kolega se je pridružil. Debate so se razvnele, Američani v finalu niso prizanašali Srbom in so se žalostno poigrali z njimi.
Ponedeljek.
Nemogoče je dobiti avto Volkswagen CC za testno vožnjo. Tudi najboljše veze ne pomagajo. Očitno moraš biti direktor največjega podjetja, da bi ga lahko dobil. Pa še vsi ti razložijo, da novi Passat pride ob koncu novembra, ampak kaj mi to pomaga, če bi ga potrebovala čez dober teden. Dobro, da je bil to ubistvu plan B, ker plan A sem izpolnjevala. Pa dobro, bi bila vesela, če bi lahko podarila takšno presenečenje.
Zopet sem bila v Celju. Tokrat zato, ker sva pospravljala naš štant. To je šlo veliko hitreje kot postavljanje. Najprej sva si seveda privoščila kosilo v Oštariji, da sva si nabrala moči, potem pa sva se lotila resnih zadev. Imela sem dve stvari v planu, ampak se je še prehitro izkazalo, da nobene izmed njiju ne bom mogla izpolniti. Najprej sem iskala limonček, vendar se je izkazalo, da je bil to edini štant v tisti hali, ki je bil že popolnoma izpraznjen in pospravljen. Drugo pa me je zanimalo, če imajo Kitajci še pikčasto palerino, pa tudi te ni bilo nikjer videti in je bilo vse pospravljeno in prazno. Kot zanalašč. Povsod drugje so pa še na polno delali.
Midva sva skupaj zložila stvari, razstavila lutki in v treh rundah, vsak, odnesla stvari v avto.
Nisva bila pri volji za pijačo in podobno, ampak sva šla direktno proti domu.
Nekje pred izvozom Krtina je bila na voznem pasu pnevmatika. Klicala sem na prometne informacije in to sporočila. Ker je bilo že dosti nesreč in zaprtih cest za ta teden. Upam, da je komu prišla ta informacija prav.
Torek.
Res sem se trudila naložiti Mavericks na računalnik, ampak je izgledalo kot, da se tisto kar sem downlodala ni premaknilo niti za milimeter. Pa sem odnehala in še enkrat preizkusila, pa nič. Potem sem brala forume, še enkrat preizkusila. Nič. In sem obupala. Toliko zaenkrat, ampak sem si vsaj malo počistila računalnik, organizirala, odstranila nepotrebne stvari in se mi je zazdelo, da je zadihal.
Zadnjič sva slišala o dobri mehiški v Kranju. Pravzaprav v Stražišču. Po naslovu mi ni bilo znano, ampak ko sem enkrat pogledala zemljevid, se mi je takoj posvetilo kje je. Pa logo mi je znan, ker smo ga ravno pred časom delali in dajali na neke dres kot sponzorja. Ampak je pa res, da še nisem bila v mehiški, ker nikoli nismo hodili v te restavracije. Jaz sem preizkusila quesadillas de pollo in moram reči, da ni nič ostalo. Pa še veliko, ogromno palačinko sva si privoščila za posladek. Takšno z belo nutello in višnjami pa še čokoladnim prelivom. Čista kalorična bomba, ampak sva jo zmazala s skupnimi močmi, ko se mi je smejal. Smejal se je načinu kako sem se lotila in se prehranjevala s palačinko. Meni se je zdelo čisto elegantno.
Ko sva se vrnila domov, ni mogel takoj domov, zato smo vrgli eno Ups Enko. Pa je bila cela zabava iz tega.
Sobota.
Za vikend smo bili zopet v Celju na sejmu. Tokrat se nama je z očetom pridružila še mati. In torek je bilo bolj živahno, vse postavljeno in polno. Ker jaz sem bila nazadnje v torek, ko se je vse skupaj postavljalo in je izgledalo bolj žalostno. Moje navdušenje je imela Tesla, ki je bila postavljena. Še eno sem v istem dnevu videla, ko smo se vračali domov in je ravno zapeljala na avtocesto, ko smo mi zavijali iz nje. Indijec naju je zasledoval, ker je na vsak način želel dobiti kupca tunike, ampak čeprav je bila lepih barv, ni stala prav lepo. In sva ga morali zavrniti.
Pregledali sva vse naokoli. Skoraj vse. Iskali sva limončka, ampak tistega s podstavkom sva morali najti. In sva ga, v hali, kjer so imeli vse. A veste, ki je mešanica top šopa in vseh čudežnih izdelkov, ki delujejo takoj pa še odvečnih igrač, ki jih noben ne rabi več po enem tednu. V tej hali se je seveda tudi skrivala naprava za pridobivanje soka iz citrusov. Čista atrakcija mimoidočih.
Pred tem je mati osvežila znanje oživljanja in imela zanimanje uslužbenca AMZS-ja. Saj je dobro vedeti te stvari. Novi Twingo je res hecno visok in malo nepregledno mi je izgledl iz notranjosti. Še vedno stokrat rajši vzamem mojega Up-a.
Moje zanimanje so imele tudi mobilne hiške in prikolice, ki so bile razstavljene. Tista mobilna hiška Adrie je izgledala kot čisti luksuz v primerjavi s tem kar smo mi imeli na morju. Pravo stanovanje.
Pa tudi prikolice. Kakšen luksuz imaš lahko. Še v avtodomih sva posedali. In jaz sem našla najbolj luštno prikolico, kar jih je bilo mogoče videti. Skoraj takšno, da jo lahko pripnem na Up-a. Ta res izgleda tako prikupno in mobilno.
Še na kosilo smo šli. Kar na sejmu, čeprav bi šla rajši tja čez cesto v nakupovalni center, v Oštarijo. Mogoče nismo izbrali najboljšega časa, ker je dolgo trajalo preden smo teto že petič ustavili, da je končno pobrala naročilo. Ampak dobro. Pica je bila ok, ampak takrat je bilo vse dobro, ko smo bili lačni. In jaz sem počasi obupala. Tako, da sva šli z mami v nakupovalni center čez cestno. Malo pofirbcati. Obredli sva vse trgovine.
Jaz sem imela v vrečki rdečo oblekico, ki je bila očitna izbira zame, saj je mami prišla do garderobe, da je videla nekaj zame, ko sem se ji pokazala prav v te oblekici, ki mi jo je mislila pokazati. Potem vem pri čem sem. Okupirali sva tudi Eko trgovinico, kjer sem si naredila zalogo Clippers čajev. Zadnje čase jih kar nikjer ne najdem.
In ko sva si vzeli pavzo za sladoled, je oče klical, da je zaključil in je že v tukaj. In smo se naslanjali na ograjo ter jedli sladoled. Potem pa krenili domov.
 |
| Bowling time. |
Nedelja.
Bowling. Po dolgem, dolgem času.
V Tušu so imeli v tem mesecu akcijo, da je bila ura bowling vključno z izposojo čevljev slabih 10 eurov. Kar se res splača, če izračunaš, da izposoja samo štirih parov čevljev nanese 7,40 eura.
To so te Gorenjske fore.
No, in sem organizirala bowling. Da se malo podružimo preden postaneta bodoča soseda čez garažo. Ker bowling je takšen, da klepetaš medtem, ko se malo rekreiraš. Prvo igro smo se še malo ogrevali. Jaz sem poskrbela za prvi strike. Dva zaporedna pravzaprav. Ampak sem na koncu izgubila to rundo. V drugi smo bili vsi čisto notri, saj je bil rezultat ob koncu precej višji pa tudi bolj blizu smo bili. Potem mi je uspelo eno zmagati. Zadnjo pa smo šli, ker smo imeli še čas. Že malo zmatrani. Kljub temu, da vsi pridno treniramo T25.
Že med tem smo ubistvu imeli tapas, ker smo potem nadaljevali v mehiški. Odkrila sta jo v Stražišču in sva jo šla preizkusit, pa se je res izkazala za dobro, tako da smo se vsi skupaj vrnili pa še en kolega se je pridružil. Debate so se razvnele, Američani v finalu niso prizanašali Srbom in so se žalostno poigrali z njimi.
Ponedeljek.
Nemogoče je dobiti avto Volkswagen CC za testno vožnjo. Tudi najboljše veze ne pomagajo. Očitno moraš biti direktor največjega podjetja, da bi ga lahko dobil. Pa še vsi ti razložijo, da novi Passat pride ob koncu novembra, ampak kaj mi to pomaga, če bi ga potrebovala čez dober teden. Dobro, da je bil to ubistvu plan B, ker plan A sem izpolnjevala. Pa dobro, bi bila vesela, če bi lahko podarila takšno presenečenje.
Zopet sem bila v Celju. Tokrat zato, ker sva pospravljala naš štant. To je šlo veliko hitreje kot postavljanje. Najprej sva si seveda privoščila kosilo v Oštariji, da sva si nabrala moči, potem pa sva se lotila resnih zadev. Imela sem dve stvari v planu, ampak se je še prehitro izkazalo, da nobene izmed njiju ne bom mogla izpolniti. Najprej sem iskala limonček, vendar se je izkazalo, da je bil to edini štant v tisti hali, ki je bil že popolnoma izpraznjen in pospravljen. Drugo pa me je zanimalo, če imajo Kitajci še pikčasto palerino, pa tudi te ni bilo nikjer videti in je bilo vse pospravljeno in prazno. Kot zanalašč. Povsod drugje so pa še na polno delali.
Midva sva skupaj zložila stvari, razstavila lutki in v treh rundah, vsak, odnesla stvari v avto.
Nisva bila pri volji za pijačo in podobno, ampak sva šla direktno proti domu.
Nekje pred izvozom Krtina je bila na voznem pasu pnevmatika. Klicala sem na prometne informacije in to sporočila. Ker je bilo že dosti nesreč in zaprtih cest za ta teden. Upam, da je komu prišla ta informacija prav.
Torek.
Res sem se trudila naložiti Mavericks na računalnik, ampak je izgledalo kot, da se tisto kar sem downlodala ni premaknilo niti za milimeter. Pa sem odnehala in še enkrat preizkusila, pa nič. Potem sem brala forume, še enkrat preizkusila. Nič. In sem obupala. Toliko zaenkrat, ampak sem si vsaj malo počistila računalnik, organizirala, odstranila nepotrebne stvari in se mi je zazdelo, da je zadihal.
Ni komentarjev:
Objavite komentar