Ponedeljek.
Iskala sem nov program za vadbo, ker imam Shaun T-ja počasi že dovolj. Pa tudi Piyo mi ni šel najboljše, tako da sem našla še Turbofire, ki je od iste tete kot Piyo. Recimo, da bi šlo. Optimističen začetek.
Začela sem se posvečati živalcam. In potem si prestavljajte tisto otroško navdušenje, ko ustvarjaš ljubka mala narisana bitja in je en kup "iii-jev" in podobnih samoglasnikov prisotnih.
Skratka tudi Pinterest board je bil zelo aktiven. Luštne živalice in potem notri padeš.
Zvitki z bučkami, lososom in mozzarelo. Nekaj me je prijelo, ko sem že imela vse sestavine doma, ki sem jih zadnjič med brskanjem zasledila v enem izmed receptov. Hiter in zanimiv prigrizek.
Je pa res, da potem ni bilo nobenih obiskov. Menili smo se še za hotel pa je potem vse prišlo vmes.
Torek.
Nekaj sem začela Oopsi brat. Vedno, ko najdem kakšen tak blog, te potem objave kar posrkajo vase.
Mojega podaljšanega vikenda je bilo konec in potrebno se je bilo prestaviti na delavno mesto.
Na poti domov še en skok v Supernovo. Doma pa nov tiskalnik. Hud!
Vse je delalo iz prve, še A3 format podpira in moje navdušenje. Sem kar začela iskati družinske fotografije, ker če smo ga dobili za en teden v testiranje, se splača izkoristit.
Zagrabila sem.
Mama je dobila cel paket vstopnic za rojstni dan in izvedli sva prvo rezervacijo.
Zunaj pa tako čudovit prizor.
 |
| So se začeli zbirati oblaki. |
Sreda.
Malo sem bila srečna, ko sem ugotovila, da sem v sredo prosta s treningi.
Tako, da je po delavniku sledil eno druženje ob nakupovanju. Ko zmanjka hrane v hladilniku, ko imamo kuponček za skoraj zastonj nakup in še nekaj drugih kupončkov, takrat je čas za en krog.
Včeraj sem šla v H&M z namenom, da kupim tiste luštne majčke, pa mi ni ravno uspelo. Sem šla z drugimi stvarmi iz trgovine. Ker niso imeli številke, sem potem končala na oddelku s spodnjim perilom. Ups. No, tako da sem ponovila zgodbo. Z več sreče v drugi trgovini in še enim kupončkom. Joj, kako te privabijo s tem. In sem našla majčke zase, takšne ki jih prejšnji dan ni bilo v pravih velikostih.
Je pa bila panika, ker je bil atov računalnik fuč. Tako, da sva ga odnesli s seboj.
 |
| Hitro teče čas. |
Četrtek.
Pa je prišel ta dolgo napovedani sneg. Ravno, da je tista dva milimetra tanke snežne rjuhe, ker odeja že ni, ki pokriva avtomobile in strehe. Na cesti se komaj kaj prime.
Midva pa sva šla do gozda, odeta v drobne pikice, saj so bile snežinke taki mali krogci, ki so se oprijemale plašča in pasjega kožuščka. Ron je bil "kontra dalmatinec". Črn pes z drobnimi belimi pikicami. Kako je bil lušten. Moj kompanjon.
Pa še tisto psičko, ki je čisto nora nanj, sva srečala. Oh, kako ga je bila vesela. Luštno pasje veselje.
Drugače pa smo bili pridni. Zelo pridni. Sama sem se zasidrala pred računalnik. No, skoraj, saj sem cel čas letala iz enega konca na drug, ne samo sedela. Pa kosilo. Pa sprehod. Potem pa nazaj.
Joj, kako je čas letel mimo. Še trening pa gremo gledat Ob kavi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar