Silvestrov dan

Epilog. Leto dva nič enajst.
Če bi človek vedel kako hitro leto mine naokoli, ne bi verejel.
In tu je zadnji dan tega leta, ker se bo jutrišnjo začelo z novo številko.

Kje bom? Pojma nimam.
Kje bi bila rada? No, to je pa popolnoma drugo vprašanje. Ampak mislim, da sem se nekomu tam zgoraj močno zamerila in iz takšne moke ne bo kruha.

Za prihodnje leto nimam želja. Nimam novoletnih zaobljub.
Kar se bo zgodilo, se bo.
Z mojega letošnjega seznama se niti ena stvar ni izpolnila. Tako da...
Konec s seznami. Načrtovano ni moja stvar. To in pa dogovori mi ne gre ravno najbolje.
Takšen sklep je bil več kot jasno podan to leto.
Naključno in spontano je najboljše.

Ampak, da se poje še malo zarečenega kruha bo seznam desetih stvari leta dva tisoč enajst.
10 iz 2011:

1. ROJSTNI DAN 

Dvajseti je bil verjetno najbolj kul rojstni dan do sedaj. Pretekla sem pet kilometrov in to je - upoštevajmo dejstvo, da nisem najbolj navdušen tekač - največji dosežek. Tako začeti svoja dvajseta je precej obetavno.
Poleg tega se je pelo in plesalo ob Čukih. V šali povem, da so igrali za moj rojstni dan - kar je skoraj bilo. Pustimo malenkosti.
Poleg tega pa me je doma čakalo še najbolj kul presenečenje. In ja, res sem bila presenečena, ko se ti prijateljici pojavita v dnevni sobi, ko jih sploh ne pričakuješ.
Ja, najbolj kul rojstni dan. 

2. ŠPANIJA 

Počitnice v Španiji. Sevilla in Valencija.
Prvi let z letalom. Pet prijateljic. Ob sangriji in prigrizkih. Prav dober občutek je bil iti nekam po precej delovnih poletnih počitnicah. Mogoče nismo imele sreče z nočnim življenjem, ampak je bilo vse skupaj povzeto čisto zadosti dobro. 

3. FAKS: NTF v VŠD 

Zamenjala sem faks. Dve besedi sem združila v eno in pustila komunikacijo na koncu.
Tisti občutek, ko ti pošlejo, da so sprejeli tvojo željo in se zaveš, da se ne rabiš učit kemije je neprecenljiv.
Iz 'Grafičnih in interaktivnih komunikacij' sem prešla na 'Vizualne komunikacije'. Kratico NTF je zamenjala VŠD in veliko teorije je zamenjalo ogromno risanja.
Fino je. 

4. STARI in NOVI PRIJATELJI 

Če zamenjaš faks, se s tem zamenjajo tudi ljudje. Stiki še vedno ostajajo. Čeprav imamo malce več težav pri usklajevanju urnikov, ampak bo že šlo. Se bomo trudili. Kul druščina je bila že na NTF-ju in tudi sedaj precej dobro in enotno funkcioniramo. Kul osebki.
Poleg tega je pa najbolje, ko se nekateri stari ljudje zopet vrnejo nazaj in imaš občutek, kot da nikoli niso šli. Skratka za vse, ki so prisotni v življenju sem srečna, da jih imam.
Nekje je nekoč pisalo - da so prijatelji družina, ki si jo izbereš. 

5. HARRY POTTER 

Z zadnjim filmom so se končala tudi naša najstniška leta. Glede na to, da smo odrasli s tem je bilo na koncu prisotnih kar precej emocij. Čeprav je evforija končana, bo zgodba z vsemi citati - o čarovniku, ki je preživel - živela naprej. 

6. RAFTING 

Najbolj kul izlet na bovško. Rafting po Soči. Z Američani preden so se vrnili domov.
Bil je blazno fin izlet. Ko sem pozabila omeniti, da gremo čez Italijo. Ups.
Lepoto Soče je seveda treba zajeti z vsemi čuti in je takšna, da se ji moraš samo prepustiti.
Še bolj je zabavna dogodivščina, ko smo se vračali nazaj in so zavore malce ponagajale. Ampak dober konec, vse dobro - na srečo se ni zgodilo nič hudega. 

7. IZLET PO GORENJSKI 

Relacija Bled-Bohinj. Tri dekleta. Vreme popolnoma spremenljivo.
Načrt je bilo iti na razstavo Picassa. Končale smo v Bohinju pod mostom, ko se je dež uliv. In se sprehodile ob jezeru pred dobro blejsko kremšnito. 

8. MAC 

Odgriznjeno jabolko, ki mi dela družbo. Prav neverjetno je, kako hitro mi je njihov sistem prišel v kri. Všeč mi je. 

9. KRALJEVSKA POROKA 

Spremljala jo je vsa Evropa. Pravljica iz resničnosti, ki se je odvila pred našimi očmi.
Tisti dan je bilo vse prelepo. Tisti dan smo vsi za trenutek verjeli, da je vse mogoče. Čarobno je bilo gledati vse skupaj, čeprav samo preko televizijskega ekrana. 

10. KONCERTI TABUJEV in ŠTUDENTSKO PONOČEVANJE 

Tabuji so čisto preveč kul. In zadnji koncert je bil super. Če smo bili priča javni zaroki.
Čeprav študentskega življenja v smislu ponočevanja nisem še ravno zajela z veliko žlico, je tudi vse kar se je dogajalo kul. Tudi glede tistega precej ponesrčenega poskusa se ne sekiram ravno. Ampak, bo šlo drugo leto še bolje. Še več.

Vsem skupaj pa želim, da bo 2012 nadvse čudovito.
Srečno novo leto!

Rok'n'Band - Novo leto

Zebra

Sneži! Sneg je pobelil strehe in se močno trudi s cesto.
Pletene do-in-nadkolenke so moj najljubši kos zimske garderobe.

Počasi izpolnjujem seznam najljubših. Ilustracija za ilustracijo.
Akvareli so mi res prirasli k srcu. In špricanje naokoli.

Harry Potter maraton. Dvorana skrivnosti. No, končala sem s tretjim filmom. Jetnik iz Azkabana.
Ampak, ko pri tem vsi toliko kritizirajo tiste "odvečne" elemente, ko prikazuje neke prehode. Sama sem prišla do sklepa, da mi je to blazno všeč pri tem filmu. Pri prvih dveh poskušajo zajeti vso dogajanje in si ujet med posameznimi scenami, ko te nič ne vpelje in ti jo predstavi. Samo zgodi in dogaja se. Natrpano ena za drugo.
Tu pa z malimi elementi predstavi neke malenkosti, ki govorjo zgodbo.
Ampak je pa občutno viden preobrat Dumbeldorja. Drug igralec. Njegov celoten karakter dobi popolnoma drugačno bolj močno in mogočno podobo. Ki že sili malo v preveč negativno smer. Čisto malo.

Melanholija.
Ne znam se opredeliti. Ne znam povezati in povzeti mnenja o tem filmu v celoto.
Definitivno me je posrkal, ker sem ob koncu in zadnjih trenutkih skoraj padla v zaslon. Ampak po drugi strani pa ga je bilo na trenutke mučno gledati. Mogoče je bilo vse tako blazno narobe, da je bilo že prav.
Prvo, kar mi je padlo na pamet, ko se je zgodba začela odvijati je - to ne mine, samo še huje je.
Kako prefinjeno se začne s posnetki upočasnjenih podob. Da ti popolnoma nič ni jasno. Ampak, bolj ko pelje stvar h koncu, vedno bolj občutiš vse kar se dogaja. Emocionalen odziv je zelo prisoten. Skozi vse dogajanje. Ne gre toliko na analaziranju stvari kot temu, da srkaš vse skozi zgodbo.
"Psihoanalitik mi je nekoč povedal, da se melanholiki navadno bolj trezno odzovejo na katastrofalno situacijo kot običajni ljudje."
(Lars von Trier, režiser filma Melanholija)
Ironično planet imenovan Melanholija posrka vse. To se mi je zdelo, kar malo genialno.
Film je poln nekih preobratov. In ne samo v zgodbi, zanimivo je to, da se v nas dogajajo ves čas gledanja.

Fun. feat. Janelle Monáe - We Are Young

Skelet spredaj od strani

Skelet.
Frontalno. Profilno.
Nekako mi vse skupaj ne gre najbolje od rok. Mislim prsni koš ima pretanka rebra, da bi držal skupaj vse organe.
Po tem me čaka še cel misični sistem. In nešteto mnogo študij figur ter še nekaj proporcev.
Saj rabim šele drugo leto. Ampak, kaj ko je ta izgovor sedaj tako preklemano neuporaben.
Se niti ne pritožujem. Risanje je fino.

And, I wonder if I ever cross your mind? For me, it happens all the time.(Lady Antebellum - Need You Now)

Tisti občutek, ko veš, da ni najboljša ideja. Ko veš, da ni ravno najbolje. Pa še vseeno narediš.

Ko se že skoraj prepričaš, da ne boš storil, pa te le en sam trenutek premami v nasprotno. En sam trenutek nekontrole.

Saj bo minilo.
Upam. Recimo.

Lena - What A Man

Zaroka in Tabu

Ljubljana. Praznično okrašena decembra ima vedno poseben čar.
Dogodivščine, ki se zgodijo na poti od glavne do prizorišča so seveda neprecenljive in ovekovečene s fotografijami ali zapisnikom.
Postavi se na sredino in se slikaj, čeprav že nekdo stoji tam.
In kako spraviš osem ljudi na eno fotografijo s postopkom 'slikaj se sam'. Rabiš samo predati fotoaparat tistemu, ki ima najdaljšo roko.

Tabu.
Verjetno najboljši koncert nasploh. Čeprav Tabuji so nasplošno preveč kul in imajo super koncerte. Samo vzdušje je bilo super. Mogoče, ker je bil košček prostora, da si se lahko gibal korak levo in desno in te nihče ni napadal za teboj.
Pa še javno zaroko je vseboval. Poljubljena.
Iiiii in oooo, sta vsekakor spremljala vse skupaj. In veliko bučnih vzklikov in navdušenja je bilo slišati iz množice. “Claro que si!” je bila potrditev. On je bil Španec.

Angel. Ta večer je imela pesem takšen čar. Zdelo se mi je kot, da besedilo prvič zares slišim. Okej, ne bom se trudila razložiti. Ampak tisti občutek, ko se ti zazdi, kot da še nikoli nisi zares dojel ali nekaj.
In misli so zašle. No, cel večer so zahajale. Oh, ja... "Vse kar je lepo..."

Vzdušje. Množica. Družba. Glasba. Vse skupaj je zaobjelo en blazno ful fin večer.

Tabu - Angel

Božična zgodba z božično kapo

Izgubili smo božično kapo. To je naša letošnja božična zgodba.
Jaz imam iz gole zabave na glavi belo kapico s cofkom, ki je trikrat premajhna in iz davnih časov.
Natančneje dve desetletji nazaj. Takrat, ko je mojo glavico skrivala na dan krsta.
Ker sem našla tudi prstan s srčkom od takrat, ki mi danes kot ulit paše na prst. Čudni so ti spleti naključij.

Santa can you hear me? I signed my letter that I sealed with a kiss, I sent it off,  it just said this: "I know exactly what I want this year." Santa can you hear me? I want my baby, baby. I want someone to love me, someone to hold... He'll be all my own in a big red bow.

Izgledam kot sladkorna palčka. Sladkorna paličica.
V majčki z rdečimi in belimi črtami.
Danes oddajam toliko božičnega duha, da je že malo sumljivo.

Santa can you hear me? I have been so good this year and all I want is one thing, tell me my true love is here. He's all I want,  just for me underneath my Christmas tree.  I'll be waiting here, Santa that's my only wish this year. 

Po dejstvu, da sem še celo dopoldne preležala pokrita do glave pod odejo. Me je postavljanje smrečice kar iztrelilo iz postelje in sem postala vsa prežeta z božičnim duhom.
Verjetno še nikoli do zdaj tako.

Christmas Eve, I just can't sleep. Would I be wrong for takin a peek. Cuz I heard that you're comin' to town, Santa can you hear me? I really hope that you're on your way. With something special for me in your sleigh. Oh, please make my wish come true, Santa can you hear me? I want my baby, baby- I want someone to love me, someone to hold. Maybe, Maybe (Maybe, Maybe). We'll be all alone under the mistletoe

Ob prepevanju vseh božičnih pesmih, ki se jih že leta posluša. In tistih, ki se na novo odkrijejo ali posnamejo.
Ob poskakovanju in poplesavanju gori in doli. Z zalogo robčkov na dosegu roke, seveda.
Sem skrbela za dobrobit, to je ful zabavna beseda, vseh v družini. Blagobit, morda.
Zna se zgoditi, da se bo stanje v prihajajočih dneh podalo v nasprotno smer in, da je bila to zgolj redka doza tako nakupičenega vsesplošnega veselja.
Dokazno gradivo o sestavi in tehničnih sposobnostih je zabeleženo na videoposnetku. Sodelujoča. Brat in mami. Za koga je bolj zabavno je dokaj dobro razvidno iz samega dokaznega gradiva.

I hope my letter reaches you in time. Bring me love I can call all mine. Cuz I have been so good, so good this year, can't be alone under the mistletoe. He's all I want in a big red bow.

Harry Potter in kamen modrosti je bil moj današnji "božični" film.
Nekako ne vidim smisla v komercializiranih pretirano amerkaniziranih božičnih filmih, ker ne vidim smisla v božičku, ki je samo en srhljiv mož. Vsi trije so.
Oni so nori na to. Oni naredijo iz tega celo norijo. Kot ne razumem, kaj vidijo v filmu Baby Mama.
Že cel mesec se nisem potikala po večjih trgovskih centrih. Se malo izogibam vsej noriji.
Poleg tega nam je pa božiček spizdil božično kapo in ga letos ne bo.

Santa can you hear me? I have been so good this year and all I want is one thing - tell me my true love is near. He's all I want, just for me underneath my Christmas tree.  I'll be waiting here, Santa that's my only wish this year.

Nisem za božične filme. Sem samo za božične pesmi.
Kdo bi se trudil razumeti.
Sem se zabavala z lučkami in vse 'flančanje' se je na koncu spremenilo v fotošutig. Ta pa je privedel dogodke tako daleč, da je nastala prava pravcata družinska božična fotografija.
In ja dali smo se duška in imeli božično večerjo. Tako, malo fino. S pečenko, krompirjem in finimi krožniki. Ob potici za posladek.

Oh Santa, can you hear me...? Well he's all I want... Just for me, underneath my Christmas tree...  I'll be waiting here, Santa that's my only wish this year.
 (Britney Spears - My Only Wish (This Year))

Vsem skupaj želim en prijeten in vesel božič!

Emmy Rossum - Carol Of The Bells

Lepo je verjeti

Zgubila sem se pod številnimi odejami. Virozo sem danes premagovala s spancem in nasmehom.
Lepo je verjeti - pravi Mobitelova reklama.
Ja, je.
In zunaj se je kazal prav lep sončen zimsko-decembrski dan. Sedaj, ko se je zima zares uradno začela.
Sončece je sijalo skozi okno, meni pa je bilo grozno žal, da se nisem bila zmožna prilezti ven.

Dan za predbožično palačinko ali dve. Tri, ja.
Afriški pingvini obstajajo.
Katjuška.
Gleda se mi Burleska in mjuzikli. Šla bi v MGL.

Zgubila sem občutek kdaj je božič, kdaj je božični večer.
Čeprav vsem želim nadvse prijetnega.

Jennifer Paige - Crush

Brunarica

Včerajšnja sreda je bila en tak blazno dolg dan. V dobrem smislu. Fino je bilo.
Zato pa je danes vse postavljeno na glavo. Obležala sem z bolečimi okončinami in vročino. Ponoči pa me je mučila mora v kateri so se pojavljale črke in njihovi izrezi. Tipografija in to. Med vročičnimi vali in med tem, ko sem se tresla od mraza. Vse se je povezovalo. Obračalo. Imelo 3D formo. Skratka po tistem občutku, da se ti to sanja celo noč in nič ne spiš - ja, potem postane vse skupaj že mora.
Počasi gre na bolje. Recimo.

Trošil se je en sončno-meglen decembrski dan. Ampak, tudi tega je treba. Včasih.
Pa saj se ni čisto za res. Zadnji zametki svetlobe so se izkoristili za potep naokoli.
S psi sva se odpravili ven na sprehod, res pa se je nad polja že počasi spuščala noč.
Pa tudi takrat ni bilo konec dneva. Z nočjo se je začel drugačen čas.
Šlo se je še v Ljubljano. Na kuhano vino. Ob lučkah in Ljubljanici. Z dekleti s katerimi smo se nazadnje potepale skupaj po Španiji.
Ne glede na to kaj daš nase - te bo v prste na nogah vedno malo mrazilo.
Končale pa smo blizu naše šole, kot vedno. Na čaju. Na toplem.
In dan je bil vse prej kot trošen.

The Beatles - I Want to Hold Your Hand

Flo črtica master

Moje počitnice se začenjajo danes. Vse do drugega leta.

Vsak me vpraša kaj nameravam - pa se mi niti sanja ne. Verjetno vse skupaj sploh ne bo tako praznično kot pretekla leta. Še vedno ni nikjer nobenega sledu, da je božični čas za vogalom.

Preveč stvari gre narobe, da bi jih ta "veseli december" oblažil - ampak nekako bo. Bo že.

Danes sem dobila verjetno največjo skodelico kakava s smetano kar jih obstaja. Res ogromno, kar je vsebovalo precej smetane. Kako blazno kul.

Pridiga z artistično angleško-slovenskimi dodatki. Ko na glas blekneš "spoznanje", ker se trenutno ne spomniš angleškega izraza in ti ga Ashley čisto naključno prevede v "realize".
Catcaf. Catpig. In zebra je samo osel s progami.

Danes so padle vse božične želje v en koš. Skupaj z veselo hanuko.
In nastal je napis "srečno in zdravo 2013". Kar je vse skupaj malce zmedlo.
Zunaj pa se pojavlja zamolkla pokrajina secesijskih barv.

Lena - I Just Want your Kiss

Veselodecembrsko vzdušje

Današnji dan je tako zelo božično-veselo-decembrsko obarvan.
Čutim vzdušje, šele sedaj, čeprav v resnici traja že lep čas. No, vsaj danes sem se vsega skupaj nalezla in naužila.

Pred prihajajočimi božično-novoletnimi počitnicami, ki se začenjajo jutri takoj, ko končam s predavanji, sem se danes predzadnjič znašla na faksu.
Tipografija je kul, čeprav so korekture včasih prav malce moreče.

Poznana gospodična z naušniki, ki je čakala na semaforju je prej presenetila mene, kot jaz njo. Takšnega pristnega navdušenja in veselja človek ne doživi vsak dan. Kako kul.

Všeč mi je lučkasta Ljubljana. Čeprav se mi zdijo sami okraski precej bedni. Že ne-vem-točno-katero leto zapored. Jaz bi okrasila drevesa z lučkami. Dodala nekaj poudarkov in to bi bilo vse. V eni barvi. In definitivno pustila tisto zvezdnato pot na grad. Črtala modro osvetljen - ki je včasih tudi rdeč - grad in ga oddela v kakšne bolj naravne tone. Še ne vem natančno kakšne, ampak to tako ali pa tako ni važno, ker pač ne bo prišlo do takšnih sprememb.

Všeč mi je vsrkavati decembrsko Ljubljano. Vedno se mi je zdela prav pravljična v tem času. Ko listje odpade in vse dokler se ne razcveti svet je samo eno samo obdobje, ki ji poda čudovito podobo - in to je čas, ko se lučke prižgejo vse do prvih dni novega leta.
Potem postane nezanimiva.

Najbolj kul spontana veselodecemberska fotografija.

Roža. Skrita med uličicami. Ambient je kul in lestenec na stropu tudi.
In še rogljičke smo dobili ob vroči čokoladi in kuhanem vinu. In ja, danes je bil dan za kuhano vino - čeprav v resnici nad njim nisem pretirano navdušena.
Če še enkrat rečem všeč mi je, bo to zvenelo že kičasto. Ampak takšni so bili moji občutki ob druženju s kolegi po končanih predavanjih. Ko smo v čisto sproščenem vzdušju, popolnoma neobremenjeno klepetali.
Povod za odhod je bila zgolj četica malih nadobudnih racajočih kričačev, ki so skupaj s starši zavzeli prostor.

Mene pa je čakalo druženje ob amerikanščini. Na božični zabavici, ki so nam jo pripravili. S sladkimi dobrotami, zabavnimi darili in družabnimi igrami.
Ljudi danes je bilo ogromno in stanovanje se zdi z vsakim tako velikim dogodkom že malce tesno.
Znani obrazi se pomešajo z ljudmi, ki jih vidiš prvič. Najbolj zaželjeni podatki za izmenjavo so ime in smer študija. Vse ostalo se porazgubi v pomešanih zvokih vseh pogovrov.
Igra z darili. Prav zabaven sistem s še bolj pretirano neuporabnimi zadevščinami. Čeprav na koncu sem končala z roza škatlo za urejanje nogavic. Kako funkcionira bom še videla.
Ampak kar šteje je namen in količina smeha. Prvo je definitivno bilo, drugo pa smo dobili v precejšnih dozah.

Čas vedno prehitro mine. In dan se zlije v večer. Ta pa še prehitro v noč, ki se razgubi v sanje.

Michael Buble - Christmas (Baby Please Come Home)

Lama

Nič ne de. Kako kul besedna zveza. Never mind.

Toplota se je vrnila v naš dom.
Zgodba teče tako, da se je v četrtek zgodila nevihta. Sredi decembra!
Kaj se dogaja s tem svetom, ne vem. Sem mislila, da bo šel šele drugo leto proti koncu.

Kakšen je občutek, ko te...

Nekaj hiš proč, ali metrov, je vsekalo. In škoda je bila iz ure v uro večja po analiziranih stvareh.
Videla sem samo kako se je zabliskalo. Počilo pol sekunde pozneje. Pes je pritekel k meni. Zaslon se je ugasnil. Luč se je ugasnila. Zaslon se je prižgal. Vse ostalo je ostalo mrtvo.
Luči v celem nadstropju so odpovedale. Odpovedalo je gretje in topla voda. Delala je samo elektrika. Računalniški sistem se je skuril in vse z omrežjem povezane naprave. Šli so tudi nekateri tiskalniki.
Skratka. Nastal je mrk pa še vikend je prišel, ko nihče v resnici ne dela.
Štala.
In za trenutek sem mislila, da bo okno vrglo ven, ko je tako počilo. Vse do tedaj pa sem predvidevala da je bil zunaj ognjemet.

Bili smo kot mali škratki. Z lanternico smo blodili po hiši.
Zunaj je bil kot sodni dan. Znotraj pa se je vse shladilo.
Nebo tisti dan se je vsak drugi trenutek odelo v grozljivo rožnato vijolične tone. In iz mojih ust se je vsakič izvil mali krik. Pokalo je, ne grmelo.

Šele danes smo uspeli normalizirati temperature. In toplota je zopet stekla skozi radiatorje na stenah.
V takih trenutkih ti je popolnoma jasno, kako hitro lahko izgubiš nekaj kar vzemamo za samoumevno.

Kakšen je občutek, ko te nekdo...

Začela sem urejati glasbo. Datoteke. Blog sem odela v bolj božično-praznično stanje z zeleno-rdečimi odtenki. Resno sem se lotevala naloge, ampak mi ni šlo najbolje, ker pač včasih so navodila pomembna. Ampak v primeru, ko te še bolj zmedejo - takrat ti ne koristijo prav nič.

Ljudje me hočejo zmesti z resničnostjo spominov. Ampak prav zares bom kmalu začela dvomiti - kaj se je zgodilo in kaj ne. To ni dobro, če se poigravate z menoj, ko sem že tako popolnoma zmedena.
Ampak ostaja samo modrica, gradivo s fotoaparata in nekaj rozastih črt na roki.

Brooke Fraser - Something In The Water