Očitno smo preživeli. Ravno 12:10 sem pogledala na uro in potem sem si odprla tisto spletno stran, ki je odštevala do 12:11. Ko je prišlo do nič, se je vse skupaj sesulo in je bila začasno zaprta. Potem se je postavila nazaj in začela štet naprej. Ha.
Skratka to je to. Sedaj lahko mirno živimo do naslednjega velikega pompa. Neznano kdaj.
Kraljevska afera. En kongelig affære. Kostumografska drama. Pardon, verjetno bi morala napisati zgodovinska biografska drama. Ampak, ker je vse skupaj postavljeno v obdobje razkošnih kostumov, kraljevih oseb, je vse skupaj precej zasenečeno z kostumografijo. Danski film s režiserjem, ki je bil scenarist za Dekle z zmajevim tatujem in švedsko igralko, ki je na koncu obladala danščino, kar je baje zmedlo Dance, ker so mislili, da gre za njihovo igralko. Sedaj se postavlja ob bok tudi Kieri v Ani Karenini.
Film je dober. Tak, da sem rabila nekaj trenutkov, da sem se vrnila v realnost, dvorano Kinodvora, ko se je vrtela iztočnica z imeni. Gre pa za resnično zgodbo iz kraljevega dvora. Za afero med kraljico Karolino Matildo in dvornim zdravnikom. V tisti čas upelje razvestljenske ideje, ampak ga stane glave. Napredno mišlenje nikoli ni preveč dobro, ko imaš za seboj bogate, s pomočjo države plačane ljudi s preveč nazivi.
Zadnje čase mi gredo vedno bolj na živce ljudje, ki imajo na vlaku vnete debate. Kadar se trudim brati. Sploh v angleščini. In vsi imajo taka ostra mnenja, da bi jih človek nekam poslal. Pač rada imam tišino in mir.
Poleg tega pa so se mi danes na vlaku vsi po vrsti zdeli čudni. Vsi blazno glasni. Vsi blazno živčni. Nadležni ljudje.
Lučke imam! Okoli mojih inspiracijskih kartic.
Imela sem pa več klicev kot cel teden skupaj. Samo danes na poti z vlakom. Dobesedno sem celo pot govoril, ker ko sem nehala govoriti z enim, je telefon zopet zvonil, ko je klical drug. Cel čas je zvonilo. Cel čas sem govorila. Slišala sem precej navdušenja. Kartice, voščilnice so prišle do ljudi.
Me veseli. Blazno. Da lahko razveselim dan. Vsaj malo.
Skratka to je to. Sedaj lahko mirno živimo do naslednjega velikega pompa. Neznano kdaj.
Film je dober. Tak, da sem rabila nekaj trenutkov, da sem se vrnila v realnost, dvorano Kinodvora, ko se je vrtela iztočnica z imeni. Gre pa za resnično zgodbo iz kraljevega dvora. Za afero med kraljico Karolino Matildo in dvornim zdravnikom. V tisti čas upelje razvestljenske ideje, ampak ga stane glave. Napredno mišlenje nikoli ni preveč dobro, ko imaš za seboj bogate, s pomočjo države plačane ljudi s preveč nazivi.
Zadnje čase mi gredo vedno bolj na živce ljudje, ki imajo na vlaku vnete debate. Kadar se trudim brati. Sploh v angleščini. In vsi imajo taka ostra mnenja, da bi jih človek nekam poslal. Pač rada imam tišino in mir.
Poleg tega pa so se mi danes na vlaku vsi po vrsti zdeli čudni. Vsi blazno glasni. Vsi blazno živčni. Nadležni ljudje.
Lučke imam! Okoli mojih inspiracijskih kartic.
Imela sem pa več klicev kot cel teden skupaj. Samo danes na poti z vlakom. Dobesedno sem celo pot govoril, ker ko sem nehala govoriti z enim, je telefon zopet zvonil, ko je klical drug. Cel čas je zvonilo. Cel čas sem govorila. Slišala sem precej navdušenja. Kartice, voščilnice so prišle do ljudi.
Me veseli. Blazno. Da lahko razveselim dan. Vsaj malo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar