Samo na spletni strani sem pregledovala do kdaj bodo sporočili rezultate, ko je zazvonil telefon. Neznana številka in jaz. Znanost, ampak pa dajmo. In kot zanalašč je bila na drugi strani predstavnica MCO in mi je sporočila veselo novico, da je bil moj logo izbran na natečaju.
Ne nisem dojela takoj. Ni bilo ameriškega krika navdušenja. Samo šok.
Moram eno malenkost popraviti, kar pomeni da sem pogojno izbrana, ampak to je to. Pa še nagrada, vikend paket v Radencih me potem čaka.
Sicer je trajalo nekaj trenutkov od prekinitve klica do drvenja po stopnicah in predaje vesele novice domačim. Hecen je občutek poplačanega truda. Dejansko nisem ničesar pričakovala, samo upala na dobre reference za nadaljnje delo in študij. Pa še zadnjič sem imela skoraj da "moro", pač sanje, da se je moj izdelek izgubil nekje na pošti. Ali nekaj takšnega. Danes pa to.
Ko pa sem prišla zopet nazaj v realnost, sem se znašla pred spoznanjem. Držala sem telefon v roki in ugotovila, da ni nikogar s komer bi to novico delila. Nobenega nisem hotela motit.
Ne, ne morem deliti niti sreče.
Sicer se najde vedno nekdo, ki me hoče razveseliti, doseže pa ravno nasproten učinek. V meni pusti razočaranje in obup. Samo en stavek je za to dovolj.
In zopet sem tam kjer sem vedno.
Timbaland Feat. One Republic - Apologize
Ni komentarjev:
Objavite komentar