četrtek, 15. april 2010

Rdeči kodrasti kodri

Katere sanje. O, kakšne sanje. O, noro. Še bi. Resno, bi še. Vsaj minuto, dve, tri, deset? Ker lahko vsaj v sanjah uživam, dokler se ni potrebno zbuditi in ti skoraj luč pade na glavo. Ta sicer prileti za omaro, nekaj centimetrov za glavo. Talent. Ampak... oh...
Zdej me bo pa spet razganjal.
Napeta, ni ravno moj izraz, sem bila še toliko časa, da se mi še šipe ni dalo odrositi, mislim pobrisati. Jao.

Danes sem nadvse srečna. Ker me je poleg sanj zjutraj, doma na stopnicah čakala kuverta in notri knjižica. Kar me je razveselilo. Ker so bile pesmi, ki sem jih hotela. Ker sem bila v takem obsesivnem stanju vedenja nečesa, da sem šla pisati MGL-ju, če lahko posredujejo kakšne informacije. Nekako se je sreča znašla na moji strani in sedaj že cel dan poskušam prepevati pesmi v slovenščini, kar me blazno zabava.
Ker me nervira nevedenje, oziroma nespominjanje. Ker bom toliko časa tuhtala, dokler me ne bo popolnoma obsedlo in ne bom razmišljila o ničemer razen o tistem dejstvu, ki ga ne vem.
Samo, ne morem si pomagati.

Mladim dekletom in vsem, ki občudujejo popolno telo v revijah bi morali nekoč pokazati neretuširane slike. Ker nihče ne izgleda tako popoln kot na koncu pride ven. Sploh pa ne holivudske zvezdnice.

Kombinacija bebi piškotov in bobi palčk. Precej zabavna, dejansko. Ker je to nekako danes moja prehrana ob tipkanju.
Na nebu pa počasi nastajajo dalijevske barve. Počasi.

The Cure - Friday I´m In Love

Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...