ponedeljek, 12. april 2010

Natovorjena

Zakaj se moraš pretvarjati, da vidiš celotno obzorje? Ko ne vidiš niti lastne roke pred seboj.
Zakaj se moraš pretvajrati, da imaš vso pot začrtano? Ko ne znaš prevideti niti kaj se bo zgodilo čez pol ure.
Zakaj se moraš smejati? Ko znotraj jočeš.
Zakaj moraš govoriti? Ko ti paše tišina.


Zakaj ni nobenega odgovora? Ko ga rabiš.

Kaj delam!?
Boj za preživetje. Kje, v tem svetu!?

Ampak na nek način pomirja. Vsaj začasno. Vsaj takrat.

Ja, je obupana objava. Ampak takšno je življenje. Polno vzponov in padcev. In sedaj sem pristala z ritjo trdo na tleh. Zaradi ničesar. Brez razloga.

Zanimivo je, da se zgodi v stotinki trenutka. Ampak celi se pa neskončno dolgo. Prst izgleda naravnost ogabno. In bolečina pride potem. Za tabo.

Nickelback - If Today Was Your Last Day

Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...