Odštejmo dejstvo, da tista frekvenca pač ne lovi in prištejmo odprto okno, dekco, povštra, bombone, krekerje in rdečo cockto. V avtu. Na poležanih sedežih. Ter vse izhode na wc.
Midnight in Paris. Ker sem našla nekoga, ki je nad tem filmom navdušen toliko kot jaz, za razliko vseh ostalih. In tako je seveda padlo povabilo, čisto tako - mimogrede. Ker pač ni vsak dan tak, da se lahko parkiraš z avtom pred platno in gledaš priljubljen film. Ne, ni vsak dan tak. Samo kakšen četrtek v letu.
Ker okno odpreti je preveč komplicirano in se odprejo vrata. Toliko, da se pošteno nasmejim in greva še en krog, ker nekako zgrešim izvoz.
Ker prepozno opozorim, da okno morda ne bo šlo nazaj gor po tistem, ko je najden gumb za spuščanje.
Ker je en tak večer z vsem tem, čisto fino preživet večer.
Danes je bil poleg vsega najbolj legendaren horoskop v Žurnalu. Prav zmaga ga.
Ker sem nekaj vrstic preletela le v tiskani verziji sem zdajle še enkrat odprla in se nasmehnila. Ker tako hudo naključnega pa še ne.
Umiram. Od navdušenja, kakopak.
Zmagala sem s plakatom. Preživela večer ob gledanju romantične komedije in sedajle bom nasmejana in dobre volje padla v posteljo, ker vem da lahko potegnem črto po še en čudovit dan.
1 komentar:
jaz sem tudi želela iti v drive-in kino, pa fant žal ni bil za. Take priložnosti pa res nimaš velikrat.
Objavite komentar