Ko se zbere vsa družina na kosilu. In ko je potica pečena, pa ni niti božič ali velika noč. Pa flancati pa tako super kosilo. In vsi smo polni hrane še za nekaj časa.
To pa je dobesedno strela z jasnega, tisto kar je včeraj doletelo neko družino tam na območju Sv. Duha v Škofji Loki. To se moraš pa res nekomu zameriti.
Danes sem že cel dan v pričakovanju Evrovizije. To je taka vsakoletna tradicija. Odkar pomnim.
Všeč mi je britanska. Mogoče zaradi sentimentalnosti.
Albanija je vse prej kot prijetna ušesom. Si predstavljajte to dnevno na radiu?
Litva. Tako disko.
Islandija fina. Čeprav nekej vmes sem dobila tak občutek, da bi lahko zmagala. Ampak verjetno bomo daleč do tega. Precej daleč.
Precej je plesnih ritmov. Vsako leto več. In že lani so napovedovali zmago. Kdo bi vedel, kako se bo izšlo.
Presenečena nad Italijo. Všečno.
Estonija mi je bila tako... zasanjana. Mogoče jaz bolj kot pesem.
Danska je ok. Lahko bi bila vedela.
Tudi če Švedska zmaga. Ker se bo definitivno vrtela povsod potem. In jo bodo vsi znali.
Torej sever mi je všeč. Pa precej velike peterice. Tudi Nemčija definitivno med njimi.
Niti proti letošnji Irski nimam kaj dosto proti. No, ne toliko.
Čeprav v glavi pa se mi prepeva tista španska pesem Romunije. Sa la la lej la li evridej evribadi.
Najbolj zabaven del je postal ugibanje glasov, ker so tako predvidljivi. In Švedska bo slavila. Tako kaže.
Sicer pa na hitro izgleda prav tako kot tista, katere hit se prepeva povsod Call Me Maybe, torej Carly Rae Jepsen. Resno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar