A Little Bit of Heaven. A ni nekaj takšnega že obstajalo? Kjer nekdo umira za rakom in se mu Whoopi pokaže kot bog/boginja/višja sila. Ta film se mi zdi kot nekaj kar sem nekoč že gledala. Ali pa vsaj zmes vsaj dveh filmov skupaj. Resno.
To je edina stvar, ki mi je šla po glavi med filmom. Ti filmi za nedeljske popoldneve, ko že ne veš več kaj bi gledal, pa se kar nabirajo.
Kam so izginila prehodna obdobja? Tisti včerajšnji dež je napral en oster hlad. Ker očitno "prijeten hlad" ne obstaja več. Mraz je, da me je zeblo v nos. To je definicija mraza. Ker ko te zebe v nos, potem je konec.
Iz toplih dni, ko so bile kratke hlače povsem primerno oblačilo, smo prešli na tople plašče. Čaj in deka pa sta postala najboljša prijatelja.
Bo sploh kaj prijetno toplih dni?
Baje je bila strela tako močna, da je ohromilo vse naokoli. Brat je rekel, da je videl zeleno nebo. In Gorenjska je bila v temi.
Nič ne vem.
Internet malo je in malo ga ni. Pojavi se za minuto ali dve. Upam, da bo šlo v naslednjih dneh kaj bolje. Ker tole je kot igra na srečo. Poleg tega pa se bratu počasi meša in mene vključuje v to.
Danes pa sem imela vožnjo gor in dol po Kranju. Vsaj enkrat sem čisto obupala. Večkrat sem bila precej besna na okolico. In nekajkrat se z avtom skoraj da nisem najbolj uskladila.
Obupala sem že na začetku, ko nisem našla kje moram dvigniti majice. In ko mi je uspelo, so me vsi čudno gledali. Super ne.
Potem sem se znašla v knjižnici, kjer sem vrnila knjige in jih v naslednjem koraku vzela s police in si jih še enkrat izposodila. Vrhunska poteza.
Potem pa sem se peljala do Strahinja in nazaj po sladoled v Lidl. Kajzarice so v akciji.
Ko pa sem že mislila, da je vsega konec. Ne, takrat sem se zopet vsedla v avto in se odpeljala po brata v šolo. Ker je deževalo. Pa še tu je bilo nekaj komunikacijskih težav, sploh kasneje v avtu, ko je moj besedni zaklad obsegal kar nekaj kletvic. Kar se je nadaljevalo v telefonskem pogovoru.
Presneta reč.
To je edina stvar, ki mi je šla po glavi med filmom. Ti filmi za nedeljske popoldneve, ko že ne veš več kaj bi gledal, pa se kar nabirajo.
Kam so izginila prehodna obdobja? Tisti včerajšnji dež je napral en oster hlad. Ker očitno "prijeten hlad" ne obstaja več. Mraz je, da me je zeblo v nos. To je definicija mraza. Ker ko te zebe v nos, potem je konec.
Iz toplih dni, ko so bile kratke hlače povsem primerno oblačilo, smo prešli na tople plašče. Čaj in deka pa sta postala najboljša prijatelja.
Bo sploh kaj prijetno toplih dni?
Baje je bila strela tako močna, da je ohromilo vse naokoli. Brat je rekel, da je videl zeleno nebo. In Gorenjska je bila v temi.
Nič ne vem.
Internet malo je in malo ga ni. Pojavi se za minuto ali dve. Upam, da bo šlo v naslednjih dneh kaj bolje. Ker tole je kot igra na srečo. Poleg tega pa se bratu počasi meša in mene vključuje v to.
Danes pa sem imela vožnjo gor in dol po Kranju. Vsaj enkrat sem čisto obupala. Večkrat sem bila precej besna na okolico. In nekajkrat se z avtom skoraj da nisem najbolj uskladila.
Obupala sem že na začetku, ko nisem našla kje moram dvigniti majice. In ko mi je uspelo, so me vsi čudno gledali. Super ne.
Potem sem se znašla v knjižnici, kjer sem vrnila knjige in jih v naslednjem koraku vzela s police in si jih še enkrat izposodila. Vrhunska poteza.
Potem pa sem se peljala do Strahinja in nazaj po sladoled v Lidl. Kajzarice so v akciji.
Ko pa sem že mislila, da je vsega konec. Ne, takrat sem se zopet vsedla v avto in se odpeljala po brata v šolo. Ker je deževalo. Pa še tu je bilo nekaj komunikacijskih težav, sploh kasneje v avtu, ko je moj besedni zaklad obsegal kar nekaj kletvic. Kar se je nadaljevalo v telefonskem pogovoru.
Presneta reč.
Ni komentarjev:
Objavite komentar