Ne vem, kaj se zgodi z menoj, ampak ko me pustijo samo doma, vedno začnem isti cikel.
Vstani, ko te zbudi pes. Danes je bil zelo priden in prizanesljiv in je pod posteljo stal šele nekaj čez osmo.
Ko sva odkorakala svoj krog in se odločno pognala v klanec, sva imela jogo. Jaz na armafelksu, on pa je ob koncu ležal in me spodbujal z mahanjem repa vsakič, ko sem se premaknila v drug položaj. Potem pa se je na koncu začel se on raztegovati in se mi s tačkami ulegel na podlago. Saj pravim, Ron je najboljša motivacija. In ob takih trenutkih se mu lahko začneš samo smejati njemu in sami sebi in potem sem nasmejana še celo dopoldne.
Še predno sem vedela zase sem bila s seznamom v roki v Lidlu in štela pšenične ter bučne štručke. Na koncu tudi cente med seboj. Dve napolnjeni vreči. In rumen žetonček.
Z bratom sva pospravljala. Pomivala in pometala. Saj pravim, da vedno padem v ta cikel. Ki mu sledi kuhanje. No, najprej zajtrk. Jajca. Na oko in umešana.
Potem sem nadaljevala cikel opravil na "p", ki je vključeval tudi pranje perila.
Torej, sedaj imamo. Pospravlanje. Pometanje. Pomivanje. Pranje perila.
Kuhanje kosila je druga kategorija.
In ko sva zaključila s popoldanskim sprehodom, sta bila starša že doma. Navdušena.
Na sprehodu pa sva videla dve srni, ki sta tekli čez travnik. Situacija je bila nekako takšna - srni tečeta čez travnik - Ron strmi - srni se ustavita - Ron steče in se ustavi - srni gledata Rona - Ron gleda srni - se obrne in steče nazaj k meni. Kaj?
Ponavadi se požene v dir, navadno v nasprotno smer, ampak očitno mu danes ni bilo do pretiranega razmigavanja. Opravičeno.
Tu se ob Slovenski popevki konča tudi vikend.
Vstani, ko te zbudi pes. Danes je bil zelo priden in prizanesljiv in je pod posteljo stal šele nekaj čez osmo.
Ko sva odkorakala svoj krog in se odločno pognala v klanec, sva imela jogo. Jaz na armafelksu, on pa je ob koncu ležal in me spodbujal z mahanjem repa vsakič, ko sem se premaknila v drug položaj. Potem pa se je na koncu začel se on raztegovati in se mi s tačkami ulegel na podlago. Saj pravim, Ron je najboljša motivacija. In ob takih trenutkih se mu lahko začneš samo smejati njemu in sami sebi in potem sem nasmejana še celo dopoldne.
Še predno sem vedela zase sem bila s seznamom v roki v Lidlu in štela pšenične ter bučne štručke. Na koncu tudi cente med seboj. Dve napolnjeni vreči. In rumen žetonček.
Potem sem nadaljevala cikel opravil na "p", ki je vključeval tudi pranje perila.
Torej, sedaj imamo. Pospravlanje. Pometanje. Pomivanje. Pranje perila.
Kuhanje kosila je druga kategorija.
In ko sva zaključila s popoldanskim sprehodom, sta bila starša že doma. Navdušena.
Na sprehodu pa sva videla dve srni, ki sta tekli čez travnik. Situacija je bila nekako takšna - srni tečeta čez travnik - Ron strmi - srni se ustavita - Ron steče in se ustavi - srni gledata Rona - Ron gleda srni - se obrne in steče nazaj k meni. Kaj?
Ponavadi se požene v dir, navadno v nasprotno smer, ampak očitno mu danes ni bilo do pretiranega razmigavanja. Opravičeno.
Tu se ob Slovenski popevki konča tudi vikend.
Ni komentarjev:
Objavite komentar