Če se zadnje dni malo potepam naokoli, sem bila danes pridno doma. In pridna doma.
Ujela sem se v serijo likanja med gledanjem novih delov serij, ki so ta teden pridno zapolnjevale spored. Pa sem jih samo nabirala na stranskem tiru.
Ugotovila sem tudi, da se novice precej hitro širijo naokoli in da vsi vejo, kje sem se včeraj potepala. Če izvzamem tale blog.
Kako zabavni so vsi.
Mislim, da imam še dva filma v dobrem, ubistvu tri, ki sem jih pred časom pogledala in jih lahko omenim.
Diarios de motocicleta. Pravzaprav je prav gledljiva pripoved dveh prijateljev, ki se podata na popotovovanje z motorjem, da bosta videla svet. Ali pa vsaj Latinsko Ameriko. Ker ni Hollywoodsko, ampak poslušamo španščino, je prav prijetna sprememba. Saj si morda celega filma sploh ne bi tako zelo zapolnila, če me ne bi na koncu popolnoma presenetil. Mislim presenetila me je spremna beseda, da je bila to pravzaprav zgodba, njen začetek - o Che Guevara.
Pa niti ne vem, zakaj me je to pravzaprav tako presenetilo, saj o njem sploh ne vem ničesar.
W.E. En malček sem dejansko šokirana nad tem filmom. O nespornem dejstvu, ki je pripeljalo do tega sklepa sicer še tuhtam, ampak takšna je bila moja prva reakcija.
En malček je psihopatski. Mislim tako, obsesiven.
Preplet dveh zgodb. Ena iz zgodovine, o stricu sedanje kraljice, ki je oženil dvakrat ločeno Američako. Cel škandal na britanskem dvoru.
Čeprav nisem čisto dojela, kako se je pravzaprav z drugo ločitvijo sešlo. Pač vse skupaj je škandalozna zgodba za kraljevino, ampak po drugi strani pa "velika ljubezenska zgodba".
Na drugi strani se pa odvija zgodba ženske, ki je precej obsedena s tem parom, njuno zgodovino, zgodbo. Ampak niti ni sama kriva, ker se je presenetljivo prenašalo iz generacije v generacijo. Kar ni niti tako čudno, da je poročena s psihiatrom.
The Five-Year Engagement. Ta pravzaprav ni vreden omembe, ampak lahko povem samo, da je razvlečen. Kot zaroka. Lahko bi naredili krajše filme in bolj zanimive. Saj sta Jason Segel in Emily Blunt oba prav simpatična in ustvarjata dober odnos, samo preveč. Ni posrečeno. Najbolj.
Ker sem upala na najboljše, ampak ostala malo razočarana. Čeprav je pa prav perfekten za likanje poleg.
Noben ne bo prebolel, da nisem prinesla kremšnit. Pa saj ni bil trenutek za to.
Ujela sem se v serijo likanja med gledanjem novih delov serij, ki so ta teden pridno zapolnjevale spored. Pa sem jih samo nabirala na stranskem tiru.
Ugotovila sem tudi, da se novice precej hitro širijo naokoli in da vsi vejo, kje sem se včeraj potepala. Če izvzamem tale blog.
Kako zabavni so vsi.
Mislim, da imam še dva filma v dobrem, ubistvu tri, ki sem jih pred časom pogledala in jih lahko omenim.
Diarios de motocicleta. Pravzaprav je prav gledljiva pripoved dveh prijateljev, ki se podata na popotovovanje z motorjem, da bosta videla svet. Ali pa vsaj Latinsko Ameriko. Ker ni Hollywoodsko, ampak poslušamo španščino, je prav prijetna sprememba. Saj si morda celega filma sploh ne bi tako zelo zapolnila, če me ne bi na koncu popolnoma presenetil. Mislim presenetila me je spremna beseda, da je bila to pravzaprav zgodba, njen začetek - o Che Guevara.
Pa niti ne vem, zakaj me je to pravzaprav tako presenetilo, saj o njem sploh ne vem ničesar.
W.E. En malček sem dejansko šokirana nad tem filmom. O nespornem dejstvu, ki je pripeljalo do tega sklepa sicer še tuhtam, ampak takšna je bila moja prva reakcija.
En malček je psihopatski. Mislim tako, obsesiven.
Preplet dveh zgodb. Ena iz zgodovine, o stricu sedanje kraljice, ki je oženil dvakrat ločeno Američako. Cel škandal na britanskem dvoru.
Čeprav nisem čisto dojela, kako se je pravzaprav z drugo ločitvijo sešlo. Pač vse skupaj je škandalozna zgodba za kraljevino, ampak po drugi strani pa "velika ljubezenska zgodba".
Na drugi strani se pa odvija zgodba ženske, ki je precej obsedena s tem parom, njuno zgodovino, zgodbo. Ampak niti ni sama kriva, ker se je presenetljivo prenašalo iz generacije v generacijo. Kar ni niti tako čudno, da je poročena s psihiatrom.
The Five-Year Engagement. Ta pravzaprav ni vreden omembe, ampak lahko povem samo, da je razvlečen. Kot zaroka. Lahko bi naredili krajše filme in bolj zanimive. Saj sta Jason Segel in Emily Blunt oba prav simpatična in ustvarjata dober odnos, samo preveč. Ni posrečeno. Najbolj.
Ker sem upala na najboljše, ampak ostala malo razočarana. Čeprav je pa prav perfekten za likanje poleg.
Noben ne bo prebolel, da nisem prinesla kremšnit. Pa saj ni bil trenutek za to.
Ni komentarjev:
Objavite komentar