Že september je. Še ta mesec.
Verjetno bo najbolj zanimiv.
Razstava Razkrita telesa je bila presenetljivo estetska in zanimiva. Poučna.
Pričakovala sem, da se mi bo kje želodec obrnil ali pa da me bo oblilo in se mi zvrtelo. Ponavadi se mi je, ko smo v šoli prišli do živcev, žilic in podobnih arterij pri biologiji.
Ampak tukaj sem občutila to samo enkrat, ko sem slišala ožilje. Potem pa sem se postavila v vlogo nekoga, ki bi se tega lotil z likovne plati in je postalo bolje.
Torej stvar, ki me je najbolj fascinirala so bili možgani, ki jih je zadelo več manjših kapi. Ker izgledajo, kot bi nekaj skurilo tisti predel. Stvari z rakom izgledajo plesnive. Skratka blazno zanimive so se mi zdele te "napake". Sedaj smo se že toliko časa poglabljali v dele človeške lobanje z vseh zornih kotov, da jo še vedno gledam z likovnega vidika. Kot vse mišice, katere sem lani risala. Fasciniralo me je oživlje srca in sem na dan izvlekla beležko in sem začela skicirati. Ker se ni smelo slikati. Ali nekaj.
Risanja noben ni prepovedal.
Zanimiva so bila dejstva, ki so napisana krasila stene. Mogoče imamo pet okusov. Pisalo je tudi, da naj bi depresijo povzročala kombinacija kemičnih reakcij v možganih, vzorcev razmišljanja ter travmatične okoliščine. Ampak zanimivo o kemičnih reakcijah v možganih je nekaj povedanega tudi v sami knjigi Usoda duš, ki pravzaprav govori o reinkernaciji.
Nekaj je na tem.
Beseda dneva pa je bila - papile. To so pravzprav izbočenje sluznice na hrbtišču jezika. Nisem vedela.
Zapleteno je to človeško telo, ni kaj.
Kaj ostane najbolj nadležen občutek - ko v avtu slišiš neko pesem, jo bežno poznaš, veš nekaj ključnih besed in potem doma, ko je že pozabljena in se jo ponovno spomniš, takrat ne veš več ničesar. Ne melodije. Ne tistih nekaj ključnih besed, mogoče ostane samo ena, ki pa čisto nič ne koristi. In tavaš v temi.
Torej danes sem slišala neko predelavo, ki je v refrenu vsebovala "baby". Torej, to je vse kar se spomnim. Ker si vedno pozabim zapisati še kaj in potem mi je žal.
Mogoče bi rabila samo radio več poslušati, saj se ves čas ponavljajo ene in iste pesmi.
Verjetno bo najbolj zanimiv.
Razstava Razkrita telesa je bila presenetljivo estetska in zanimiva. Poučna.
Pričakovala sem, da se mi bo kje želodec obrnil ali pa da me bo oblilo in se mi zvrtelo. Ponavadi se mi je, ko smo v šoli prišli do živcev, žilic in podobnih arterij pri biologiji.
Ampak tukaj sem občutila to samo enkrat, ko sem slišala ožilje. Potem pa sem se postavila v vlogo nekoga, ki bi se tega lotil z likovne plati in je postalo bolje.
Torej stvar, ki me je najbolj fascinirala so bili možgani, ki jih je zadelo več manjših kapi. Ker izgledajo, kot bi nekaj skurilo tisti predel. Stvari z rakom izgledajo plesnive. Skratka blazno zanimive so se mi zdele te "napake". Sedaj smo se že toliko časa poglabljali v dele človeške lobanje z vseh zornih kotov, da jo še vedno gledam z likovnega vidika. Kot vse mišice, katere sem lani risala. Fasciniralo me je oživlje srca in sem na dan izvlekla beležko in sem začela skicirati. Ker se ni smelo slikati. Ali nekaj.
Risanja noben ni prepovedal.
Zanimiva so bila dejstva, ki so napisana krasila stene. Mogoče imamo pet okusov. Pisalo je tudi, da naj bi depresijo povzročala kombinacija kemičnih reakcij v možganih, vzorcev razmišljanja ter travmatične okoliščine. Ampak zanimivo o kemičnih reakcijah v možganih je nekaj povedanega tudi v sami knjigi Usoda duš, ki pravzaprav govori o reinkernaciji.
Nekaj je na tem.
Beseda dneva pa je bila - papile. To so pravzprav izbočenje sluznice na hrbtišču jezika. Nisem vedela.
Zapleteno je to človeško telo, ni kaj.
Kaj ostane najbolj nadležen občutek - ko v avtu slišiš neko pesem, jo bežno poznaš, veš nekaj ključnih besed in potem doma, ko je že pozabljena in se jo ponovno spomniš, takrat ne veš več ničesar. Ne melodije. Ne tistih nekaj ključnih besed, mogoče ostane samo ena, ki pa čisto nič ne koristi. In tavaš v temi.
Torej danes sem slišala neko predelavo, ki je v refrenu vsebovala "baby". Torej, to je vse kar se spomnim. Ker si vedno pozabim zapisati še kaj in potem mi je žal.
Mogoče bi rabila samo radio več poslušati, saj se ves čas ponavljajo ene in iste pesmi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar