Rada imam gledališče. To sem ugotovila. To sem spoznala.
Verjetno bom mogla drugo leto izkoristiti priložnost in si zagotoviti abonma.
Rada imam mjuzikle. Ampak obenem imam rada tudi drame z vsemi komičnimi vložki. Komedije in tragedije. Vse tisto, ki te spravi v smeh, ampak se ob enem malce zamisliš nad svojim lastnim življenjem, idejami in vrednotami.
Naše krajevno Gledališko društvo Gardelin ob svoji peti obletnici delovanja organizira pet dni v tednu s predstavami. Kar je bilo in bo za izkoristit. Priložnost za gledališče, pa čeprav amatersko je vedno dobra priložnost.
Gostovali so iz Kranja, natančno Mladinski oder iz Kranja. Uprizorjena pa je bila Nora Nora.
Ko sem se spopadla z zadnjim izzivom, pisanjem dramskega besedila, si danes nisem mogla pomagati in sem malenkost bolj izostreno sledila vsemu izrečenemu. Kar naenkrat so bile vse besede bolj jasne in sem z veseljem spremljala vse dvogovore in pogovore med liki, ki so bili, moram priznati, izredno zanimivi. Zabavalo me je.
Po mali spletni raziskavi sodeč gre za delo slovenskega dramatika, Evald Flisar.
Inspiracijsko je vzeta Ibsenova drama Nora ali Hiša lutk, po kateri liki dobijo ime. Saj poznamo zgodbo o navidez srečnem zakonu, ki se sprevrže v katastrofo. Zanimivo imamo zrcaljenje dveh parov. Imamo Noro in Torvalda ter Noro in Torvalda. Skratka, zanimiva zgodba. Deli s slovarji, raznoraznimi. Z besedami in pomeni. Tisti del z vzporednim, paralelnim svetom.
Še bolj zanimiv pa je konec. Kar je ubistvu ena sama igra, ki se ponavlja kot znak za neskončnost. Z zavojem.
Čeprav je vse skupaj trajalo dve uri, je bilo grozno veliko povedanega teksta, se je splačalo videti.
Malenskot sem se izgubila. Malo me je faks skupaj s časom pojedel, malo sem izgubila rdečo nit zgodbe in pisanja. Toliko se je dogajalo, da se pravzaprav nič ni dogajalo, kar bi bilo zanimivo za vedeti. Tako!
Gledala sem Oskarje. Pričakovane zmage. Meni se je zdel čisto simpatičen šov za spremljanje ob delu za faks. Da sem slišala govore, šale in malce pošpegala kako so izgledali posamezniki. Ampak še vedno mi je najbolj smešno samo razmerje in višina Charlize Theron, ko je plesala z Chatum Tanningom. Blazno nerodno visoka je.
Našla sem tudi še eno zanimivo serijo za gledati. The Client List.
Zanimivo je bil na to temo posnet film za televizijo v katerem igra Jennifer Love Hewitt. Potem pa so naredili serijo z istim imenom in isto igralko, dve leti kasneje in malce spremenili nekatere podrobnost in voila - tukaj imamo nekaj novega.
To počnem zadnje dni. Hodim v Ljubljano na faks, se vračam domov. Kakšen večer dobim še družbo, ampak to je to.
Moje izredno zanimivo življenje. Takšno, da lahko še vedno ven potegnem nekaj in napišem objavo.
Verjetno bom mogla drugo leto izkoristiti priložnost in si zagotoviti abonma.
Rada imam mjuzikle. Ampak obenem imam rada tudi drame z vsemi komičnimi vložki. Komedije in tragedije. Vse tisto, ki te spravi v smeh, ampak se ob enem malce zamisliš nad svojim lastnim življenjem, idejami in vrednotami.
Naše krajevno Gledališko društvo Gardelin ob svoji peti obletnici delovanja organizira pet dni v tednu s predstavami. Kar je bilo in bo za izkoristit. Priložnost za gledališče, pa čeprav amatersko je vedno dobra priložnost.
Gostovali so iz Kranja, natančno Mladinski oder iz Kranja. Uprizorjena pa je bila Nora Nora.
Ko sem se spopadla z zadnjim izzivom, pisanjem dramskega besedila, si danes nisem mogla pomagati in sem malenkost bolj izostreno sledila vsemu izrečenemu. Kar naenkrat so bile vse besede bolj jasne in sem z veseljem spremljala vse dvogovore in pogovore med liki, ki so bili, moram priznati, izredno zanimivi. Zabavalo me je.
Po mali spletni raziskavi sodeč gre za delo slovenskega dramatika, Evald Flisar.
Inspiracijsko je vzeta Ibsenova drama Nora ali Hiša lutk, po kateri liki dobijo ime. Saj poznamo zgodbo o navidez srečnem zakonu, ki se sprevrže v katastrofo. Zanimivo imamo zrcaljenje dveh parov. Imamo Noro in Torvalda ter Noro in Torvalda. Skratka, zanimiva zgodba. Deli s slovarji, raznoraznimi. Z besedami in pomeni. Tisti del z vzporednim, paralelnim svetom.
Še bolj zanimiv pa je konec. Kar je ubistvu ena sama igra, ki se ponavlja kot znak za neskončnost. Z zavojem.
Čeprav je vse skupaj trajalo dve uri, je bilo grozno veliko povedanega teksta, se je splačalo videti.
Malenskot sem se izgubila. Malo me je faks skupaj s časom pojedel, malo sem izgubila rdečo nit zgodbe in pisanja. Toliko se je dogajalo, da se pravzaprav nič ni dogajalo, kar bi bilo zanimivo za vedeti. Tako!
Gledala sem Oskarje. Pričakovane zmage. Meni se je zdel čisto simpatičen šov za spremljanje ob delu za faks. Da sem slišala govore, šale in malce pošpegala kako so izgledali posamezniki. Ampak še vedno mi je najbolj smešno samo razmerje in višina Charlize Theron, ko je plesala z Chatum Tanningom. Blazno nerodno visoka je.
Našla sem tudi še eno zanimivo serijo za gledati. The Client List.
Zanimivo je bil na to temo posnet film za televizijo v katerem igra Jennifer Love Hewitt. Potem pa so naredili serijo z istim imenom in isto igralko, dve leti kasneje in malce spremenili nekatere podrobnost in voila - tukaj imamo nekaj novega.
To počnem zadnje dni. Hodim v Ljubljano na faks, se vračam domov. Kakšen večer dobim še družbo, ampak to je to.
Moje izredno zanimivo življenje. Takšno, da lahko še vedno ven potegnem nekaj in napišem objavo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar