Danes je bil še en gledališki dan za še eno fino predstavo.
Tokrat se je predstavljalo domače društvo Toj to! Dvorana pa je bila bolj polna in še bolj nasmejana. Skoraj do solz.
Vaje v slogu. Moram priznati, da je fina predstava. Res kulj!
Nasmeji te. Ima koncept. Ima zelo zabavne momente in like, ki so neke mini različice njih samih. Se mi zdi. Sedaj se praskam po glavi in poskušam to opredeliti.
Skratka, vredna ogleda. Tako, če povzamem.
Trenutek, ki mi je najbolj padel v oči, ha to je sedaj antiteza, je bil, ko se ugasnejo vse luči in se slišijo samo glasovi. Malce je strašljivo, ampak po drugi strani pa zbuja strašno zanimiv efekt. Učinek, kakorkoli. V trenutku se znajdeš na stolu, obdajajo te ljudje in samo veš da so tam, jih ne vidiš. Iz povsod prihajajo glasovi, saj nekateri izkoristijo trenutek za začudenost in se o tem pomenijo s sosedom. Iz odra pa se sliši avtobus. Imaš odprte oči, pa čisto nič ne vidiš. Morda kakšno lučko iz kakšne mobitela, zgolj slučajno. Ampak načeloma nič.
Saj pravim, da z zanimivo še najbolj opišem.
Kaj vse lahko storiš, ko imaš na avdiciji list papirja, pet ljudi in eno uro časa. Predvsem v primeru, da postaneš malenkost kreativen.
Zjutraj sem imela budilko. Takšno, ki je zvonila kakšno slabo uro pred mojo. Pod posteljo je stala velika črna kepa in jokala na ves glas. Običajni jutranji sprehajalci so odšli že zgodaj po opravkih, pa si je naš pes našel novo žrtev. Najprej sem seveda ta zvok slišala v sanjah, ampak kar ni nehal.
Tako, da me je na pol v spanju zvlekel do gozda. Jaz pa njega nazaj. Da sem se skotalila v toplo, mehko, udobno posteljo še za dobre pol ure.
Pa sem vseeno zehala cel dan.
Čeprav na faksu se mi zdi, da bolj od dolgčasa in iztekanja življenja iz mene z vsakim trenutkom in vsako izrečeno besedo, pa vseeno.
Na faksu je sošolka našla slikanico, ki je presenetljivo knjiga za otroke v švedščini. Tako, da je trenutno pri meni na izposoji. Razumem prvi stavek! Ubistvu razumem prva dva stavka. Ha!
Potem pa se zatakne. Ampak jo bom odločeno prebrala in preučila. Nekaj o zmajih se gre. Den hemska draken.
Riddare je vitez. To bo dobro vedeti.
Po glavi mi gre samo še "Ice Ice Baby" ter "Under Pressure".
Tokrat se je predstavljalo domače društvo Toj to! Dvorana pa je bila bolj polna in še bolj nasmejana. Skoraj do solz.
Vaje v slogu. Moram priznati, da je fina predstava. Res kulj!
Nasmeji te. Ima koncept. Ima zelo zabavne momente in like, ki so neke mini različice njih samih. Se mi zdi. Sedaj se praskam po glavi in poskušam to opredeliti.
Skratka, vredna ogleda. Tako, če povzamem.
Trenutek, ki mi je najbolj padel v oči, ha to je sedaj antiteza, je bil, ko se ugasnejo vse luči in se slišijo samo glasovi. Malce je strašljivo, ampak po drugi strani pa zbuja strašno zanimiv efekt. Učinek, kakorkoli. V trenutku se znajdeš na stolu, obdajajo te ljudje in samo veš da so tam, jih ne vidiš. Iz povsod prihajajo glasovi, saj nekateri izkoristijo trenutek za začudenost in se o tem pomenijo s sosedom. Iz odra pa se sliši avtobus. Imaš odprte oči, pa čisto nič ne vidiš. Morda kakšno lučko iz kakšne mobitela, zgolj slučajno. Ampak načeloma nič.
Saj pravim, da z zanimivo še najbolj opišem.
Kaj vse lahko storiš, ko imaš na avdiciji list papirja, pet ljudi in eno uro časa. Predvsem v primeru, da postaneš malenkost kreativen.
Zjutraj sem imela budilko. Takšno, ki je zvonila kakšno slabo uro pred mojo. Pod posteljo je stala velika črna kepa in jokala na ves glas. Običajni jutranji sprehajalci so odšli že zgodaj po opravkih, pa si je naš pes našel novo žrtev. Najprej sem seveda ta zvok slišala v sanjah, ampak kar ni nehal.
Tako, da me je na pol v spanju zvlekel do gozda. Jaz pa njega nazaj. Da sem se skotalila v toplo, mehko, udobno posteljo še za dobre pol ure.
Pa sem vseeno zehala cel dan.
Čeprav na faksu se mi zdi, da bolj od dolgčasa in iztekanja življenja iz mene z vsakim trenutkom in vsako izrečeno besedo, pa vseeno.
Na faksu je sošolka našla slikanico, ki je presenetljivo knjiga za otroke v švedščini. Tako, da je trenutno pri meni na izposoji. Razumem prvi stavek! Ubistvu razumem prva dva stavka. Ha!
Potem pa se zatakne. Ampak jo bom odločeno prebrala in preučila. Nekaj o zmajih se gre. Den hemska draken.
Riddare je vitez. To bo dobro vedeti.
Po glavi mi gre samo še "Ice Ice Baby" ter "Under Pressure".
Ni komentarjev:
Objavite komentar