sobota, 6. april 2013

Kot Miss Potter

Nisem pričakala in samo odprla vrat. Preveč sem bila neučakana in sem počakala pred odprtimi vrati. To je tisti trenutek, ko se čas ustavi, vse odmisliš. To je tisti trenutek, ko sem preprosto srečna. Z nasmehom do ušes in naokoli.

Obljubila sem večerjo. Popečen piščanec v smetanovi omaki skupaj v družbi popečenih bučk in jajčevcev s prilogo testenin. Super.
Vse je teklo gladko in šlo kot namazano, dokler odcejene testenine niso končale na kuhinjskih tleh. Včasih je že preveč lepo, da je res in jaz sem grozno nerodna oseba. Kljub vsemu, se je rešilo. Dokaj optimistično. Dokaj.

Če nam ponudiš karte, jih že težko zavrnemo. Res ne vem, kdo od nas treh ima večje veselje do igranja. Gamblerji. Kitajski poker.
Že težko rečeš kdo ima največ sreče. Na koncu sreča ni bila naklonjena bratu. Sva si potem midva razdelila nagrado.

Valjala sem se od smeha. Dobesedno. Na kavču. Zadnji predvajani del The Big Bang Theory je bil po dolgem času tako noro smešen. Res. Valjala sem se od smeha. Res. Sheldon ustvarja komične trenutke. Nevede.

Po večerji, po igranju, po seriji pa film. Lotila sva se dekleta z zmajevim tatujem. The Girl with the Dragon Tattoo. Kar ameriške verzije. Pa sva ga gledala že kar precej pozno v noč. Ampak se je splačalo, ker je bil popolnoma navdušen. Jaz sem bila že takrat, ko sem ga gledala na morju. In mislim, da mi je originalna švedska različica, ki je bolj pristna, še bolj všeč. Čeprav ta ni slaba.

Sobota se je začela tako, da smo jo malenkost zaležali v dopoldne. Nikomur se ni nikamor mudilo.
Počasi je prišla na vrsto kavo. Potem malo "svežega" zraka. Porcija jagod. Pa zajtrk. Ena jajca na oko in en tatarski biftek.

Pa smo udarili še eno dopoldansko dozo kitajskega pokra. Sreča se je zopet obrnila v isto smer, vendar je bilo deljenje malo drugačno. Dva proti ena. Pa še pol krofka.
In potem je šel.

Ideja. Padec cukra. Kosilo. Kar pleskavice.
Dobro se gode tistemu, ki se ob padcu cukra pojavi pri meni. Na zalogi sem imela čokolado, maline in vanilijev sladoled.
Tako so nastali sufleji z malinami na vrhu in vanilijevim sladoledom ob strani. Prav dobra mešanica. Sladko. Čokoladno. Kiselkasto. Osvežilno. Mrzlo.

Ne vem kako, da že prej nisem gledala tega filma - Miss Potter. Ampak menda je bil to res veliko primernejši trenutek in sem z "namenom počakala". O angleški ilustratorki in avtorici knjig o Petru zajcu. Te risanke smo včasih gledali tudi na prvem programu. Ker se spomnim uvodne špice.
Film me je prav inspiriral. Ker nazadnje sem si zastavila cilj, da bi napisala in ilustrirala knjigo. Še letos. Ker bi rada tako pisala kot risala in ustvarjala. Skozi ljubke podobe in zanimive zgodbe. Vizualiziram si nekaj, česar bi se lahko kar dotaknila, kar je blizu in zgleda dosegljivo. Le lotit se moram in vztrajati. Morda zmorem.
Zato me je vse skupaj inspiriralo. Rada bi bila to.
Za čisto tako mimogrede - navdušujejo me obleke iz tega obdobja. Presenetljivo.
Poleg tega pa imajo v tem filmu daleč najbolj zabavno zanimive dialoge. Jaz bi se tudi tako zabavala s takšnim izražanjem. Prav fantastično je.

OneRepublic - Say (All I Need)



Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...