A veš tisto, ko si na Oktoberfestu sredi arene v Valenciji, sredi aprila. Ja, točno ta trenutek. In pije se tudi mojito, skoraj pa pleše polko, čeprav smo samo malce migali ob zvokih račk. Španci pa zgledajo prav smešno v nemški noši. Vse skupaj je precej bizarno.
Ta dan smo namenili za sprehod do Ciudad de las artes y las ciencias. Kar je v prevodu mesto umetnosti in znanosti. Tam kjer so stavbe različnih oblik in akvarij in vse skupaj. Prav dobro izgleda. Skratka podali smo se čez cel park. Zanimivo je, da imajo oni park tam kjer je včasih tekla reka in potem hodiš pod mostovi in nobene reke nikjer.
Imajo veliko mostov, nimajo pa reke. Ne več.
Hecna je ta Valencija.
Prav lušten sprehod. Fantom se je sicer nekam "mudilo", ko so bili spet nekaj korakov pred nama. Ampak so se potem malce usedli in "odpočili", da sva se primajale.
Čaj. Če gredo na kavo, grem jaz na čaj. Rekli so mi, da sem v napačni državi, da bi morda bolj pasala v Anglijo. Morda pa res.
Kužati. Trije francoski buldogi in nekaj vzklikov navdušenja. Kako prikupna pasja bitja. In še cela druščina raznoraznih psov, predvsem zlatih prinašalcev. Kakšno veselje jih je bilo gledati. Čeprav se mi zdi, da se ima moj doma tudi precej fletno brez mene.
Prišli smo do parka z rožicami in vse sva poslikali. Take ogromne rože. Vrtnice, se mi zdi. Ko rastejo in cvetijo tam vse naokoli, da lahko narediš kakšno dobro fotografijo še z arhitekturo v ozadju.
Okoli stavb. Kovanje načrtov, kako najhitreje odpeljati Mercedeza in šoping center čez cesto.
Tam smo se izgubili za nekaj časa. Stlačila sem se v raznorazne oblekice in majčke in srajčke, ampak čisto nič ni bilo vredno nakupa, le na koncu sem si kupila šal s srčki. Tak ogromen za rutkico in srčke ima. Velike. Rožnate.
Nekako nisem mogla odvrnit oči. In ne skrivam navdušenja.
Do Oktoberfesta v Areni in nazaj domov.
Ta dan smo namenili za sprehod do Ciudad de las artes y las ciencias. Kar je v prevodu mesto umetnosti in znanosti. Tam kjer so stavbe različnih oblik in akvarij in vse skupaj. Prav dobro izgleda. Skratka podali smo se čez cel park. Zanimivo je, da imajo oni park tam kjer je včasih tekla reka in potem hodiš pod mostovi in nobene reke nikjer.
Imajo veliko mostov, nimajo pa reke. Ne več.
Hecna je ta Valencija.
Prav lušten sprehod. Fantom se je sicer nekam "mudilo", ko so bili spet nekaj korakov pred nama. Ampak so se potem malce usedli in "odpočili", da sva se primajale.
Čaj. Če gredo na kavo, grem jaz na čaj. Rekli so mi, da sem v napačni državi, da bi morda bolj pasala v Anglijo. Morda pa res.
Prišli smo do parka z rožicami in vse sva poslikali. Take ogromne rože. Vrtnice, se mi zdi. Ko rastejo in cvetijo tam vse naokoli, da lahko narediš kakšno dobro fotografijo še z arhitekturo v ozadju.
Okoli stavb. Kovanje načrtov, kako najhitreje odpeljati Mercedeza in šoping center čez cesto.
Tam smo se izgubili za nekaj časa. Stlačila sem se v raznorazne oblekice in majčke in srajčke, ampak čisto nič ni bilo vredno nakupa, le na koncu sem si kupila šal s srčki. Tak ogromen za rutkico in srčke ima. Velike. Rožnate.
Nekako nisem mogla odvrnit oči. In ne skrivam navdušenja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar