Figuralna kompozicija

Prvi ponedeljek, ko je bilo potrebno vstati prezgodaj zjutraj. Vedno je bilo vse popoldne. Ali pa pač ni bilo ničesar.
Pa sem mislila, da so ponedeljki postali kul. Ne. Niso več.
Risanje dvakrat na teden. Ko imaš občutek, da se vse skupaj vleče dan za dnem. Da smo dobesedno nadaljevali petkovo serijo risanih stvari.

Požvižgali smo se na vse grožnje podane na začetku leta in vse povprek klepetali, se zabavali ob risanju svoje lastne roke. Desne v mojem primeru. Taki šaljivci da, ni pare.
Vsaj to je skupaj s soncem porazgubilo - občutek o ponedeljku.
Tisti občutek, ko misliš, da je pomlad za vogalom.

Ugotovitev dneva je, da znam komplicirati. Da gledam preveč serij.
Da ne bom načrtovalka zabav, ko bom velika. Ali kakršnakoli organizatorka dogodkov. To nekako ne gre skupaj z menoj. Organizacija dogodkov okoli mene je naravnost, kako bi rekla, obupna.

Začela sem z učenjam. To pa je seveda dosežek dneva.

Walk off the Earth - Somebody That I Used to Know