Na Bledu

Če sem zjutraj preklinjala naše mesto, sem popoldne resnično uživala in se imela nadvse luštno.
Torej, glede na to, da v ponedeljke začnemo s faksom, je bil danes pravi dan, da sem okoli raznosila vsa potrdila o šolanju in vloge za štipendijo ter takšne papirnate zadeve.
Zgodba se ponavlja. Z besom zaloputnem vrata avtomobila, ko po tretjem krogu in pol najdem parkirišče. Mirila sem se do knjižnice, kjer sem oddala težek paket knjig ter šla naprej po obrazec, ki je izgubljen nekje doma in ga nobena živa duša ne najde.
Od izpolnjevanja sem se prišla do predajanja potrdil in zbiranja map. Vmes naletela na našo pravnico, ki jo že lep čas nisem videla. Ravno toliko, da sva se podali od točke A do točke B skupaj in potem šli naprej vsaka v svojo smer po opravkih.
Potem sem bila že bolj mirna. Ampak kaj, ko so te formalne zadeve tako odveč. Vsako leto.
Ampak kaj, ko bo vedno več tega.

V trgovini sem bila presenečena nad komuniciranjem z ljudmi, katere ponavadi samo pozdraviš in redko izmenjaš besede. Ampak očitno je bil danes tak dan in sem se zdela ljudem ravno prav komunikativna, da so to z veseljem izkoristili.

Današnji dan je bil čudovit za potepanje na Bledu. Ker je ravno padel na prost termin in še sončno je bilo.
Zadnje čase prav uživam v dobri družbi in trenutkih. In potem zvenim srečno ter se skoraj da pogovarjam sama s seboj.
Luštno nama je. Ko se podava na blejski grad. Ko se vmes ustaviva in na plano privlečem mali rdeč avtobus. Ko obsediva na klopi poleg gradu. Ko se sprehajava ob jezeru in greva na kosilo. In lahko še izkoriščam bone, ker mi jih danes sicer ni uspelo podaljšati.
Luštno nama je. Ko se roki srečata. Ko se sprehodiva nazaj. Ko se pojavita kremšniti pred nama.
Potem pa čas mine tako hitro, da sva že na poti nazaj.

Nekaj nežnega z nama se igra.
(Nina Pušlar - Saj sva skupaj)

Goske. Tujci. In sladoled poleg kremšnite.
Ker nama je gospa v slaščičarni dejala, da je to tako angleško, ko sladoled paše povsod.

Train - This'll Be My Year