Takoj za dobro jutro sem dobila uganko. Logično.
Ker so imeli otroci danes kengurujčka. Zato sem verjetno dobila uganko. Nekaj o letih, dnevih in letih. Za četrtošolčke. Skratka do rešitve nisem prišla.
Sem pa prišla do sklepa, da imam v beležki tudi sama neko bolj vizualno uganko in sem takoj postregla nazaj. Pa tudi druga stran ni prišla do rešitve.
Skratka, tako se ti začne dan, ko greš iskat print za naslednji dan v kopirnico.
Potem je šlo od tu naprej še vedno optimistično.
Profesorico sem prepričala s svojo maketo, ki sem jo gruntala in skupaj spravljala prejšnji večer.
Predstavljajte si dva kvadratna metra listov na tleh v sobi in pravo viharjenje možganov in brskanje za možnostmi na internetu - kako sedaj to zložiti v manjšo skulpturo. Na koncu sem naletela na zanimivo rešitev, ki je potem dobila tudi odobritev. Sedaj pa samo še veselo na delo. Ane?
Sonček se je prikazal in ni nam bilo kaj hudega. Prav dobro vzdušje se je ustvarilo.
Čas je minil en dva tri in že sem korakala proti železniški postaji, da bi ujela vlak.
Čakala pa me je precej manj optimistična novica in nadomestni avtobusni prevoz. Do postaje v Kranju sem prišla že malo zeleno obarvana, ker mi je bilo precej slabo in sem bila zelo hvaležna za hladnejši zrak in veter. Grozno. Nič se ni spremenilo, še vedno ne prenašam voženj z avtobusom.
Kljub vsemu pa sem se še malo nastavljala in skrivala sončku. Vse obenem. Prisvojila sem si balkon kot kotiček za branje.
Oprema - dve deki, slamnik, sončna očala in knjiga. Luštno. Še brat in pes sta se mi kasneje pridružila. Potem pa sem opustila deki in knjigo in šla s psom na sprehod. Krajši.
Nazaj sem prišla s slamnikom v roki, ker mi ga je skoraj odneslo z glave.
17 filles. Film o nosečih najstnicah. O paktu, ki so ga tako rekoč sklenile. Francoska verzija ameriške zgodbe. Sam film z vsemi dolgimi posnetki naredi malo nelagodno vzdušje. V konceptu situacije, ampak ne vem ali namerno ali slučajno. Pogledala, se vprašujoče čudila in ga dodala na seznam gledanih filmov. Lahko bi rekla, da je dober, vendar ima vmes toliko tega nelagodne vzdušja, da se mi zdi, da mi je malenkost znižal celotno oceno o filmu.
Ker so imeli otroci danes kengurujčka. Zato sem verjetno dobila uganko. Nekaj o letih, dnevih in letih. Za četrtošolčke. Skratka do rešitve nisem prišla.
Sem pa prišla do sklepa, da imam v beležki tudi sama neko bolj vizualno uganko in sem takoj postregla nazaj. Pa tudi druga stran ni prišla do rešitve.
Skratka, tako se ti začne dan, ko greš iskat print za naslednji dan v kopirnico.
Potem je šlo od tu naprej še vedno optimistično.
Profesorico sem prepričala s svojo maketo, ki sem jo gruntala in skupaj spravljala prejšnji večer.
Predstavljajte si dva kvadratna metra listov na tleh v sobi in pravo viharjenje možganov in brskanje za možnostmi na internetu - kako sedaj to zložiti v manjšo skulpturo. Na koncu sem naletela na zanimivo rešitev, ki je potem dobila tudi odobritev. Sedaj pa samo še veselo na delo. Ane?
Sonček se je prikazal in ni nam bilo kaj hudega. Prav dobro vzdušje se je ustvarilo.
Čas je minil en dva tri in že sem korakala proti železniški postaji, da bi ujela vlak.
Čakala pa me je precej manj optimistična novica in nadomestni avtobusni prevoz. Do postaje v Kranju sem prišla že malo zeleno obarvana, ker mi je bilo precej slabo in sem bila zelo hvaležna za hladnejši zrak in veter. Grozno. Nič se ni spremenilo, še vedno ne prenašam voženj z avtobusom.
Kljub vsemu pa sem se še malo nastavljala in skrivala sončku. Vse obenem. Prisvojila sem si balkon kot kotiček za branje.
Oprema - dve deki, slamnik, sončna očala in knjiga. Luštno. Še brat in pes sta se mi kasneje pridružila. Potem pa sem opustila deki in knjigo in šla s psom na sprehod. Krajši.
Nazaj sem prišla s slamnikom v roki, ker mi ga je skoraj odneslo z glave.
17 filles. Film o nosečih najstnicah. O paktu, ki so ga tako rekoč sklenile. Francoska verzija ameriške zgodbe. Sam film z vsemi dolgimi posnetki naredi malo nelagodno vzdušje. V konceptu situacije, ampak ne vem ali namerno ali slučajno. Pogledala, se vprašujoče čudila in ga dodala na seznam gledanih filmov. Lahko bi rekla, da je dober, vendar ima vmes toliko tega nelagodne vzdušja, da se mi zdi, da mi je malenkost znižal celotno oceno o filmu.
Ni komentarjev:
Objavite komentar