Utemeljitev žirije

No, pa se poskušajmo izražati z besedami.

Šment. Takoj spodletim na tem področju, ko mi jih ob tako močnih in strokovnih preprosto zmanjka.
Lahko bolj nadzorno opišem s primerom, da sem imela čeljust do tal, ko sem brala "utemeljitev žirije".
Zanimivo je, kako dobro je bila sprejeta, ker sem se na nek način bala, da ne bo dovolj resno vzeto vse skupaj ali tu nekje pri takšnem načinu.
Ker nimam nobene strokovne podlage, samo slovenščino, ki smo ji imeli v osnovni in srednji šoli ter lastno veselje do pisanja in raziskovanja po SSKJ-ju. Ampak po drugi strani pa je ravno to tisto, da nimam v glavi vse pravil, vse teorije in lahko čisto prosto po Prešernu (čeprav nikoli ne bom razumela te prispodobe) pišem, kar mi v trenutku pade na pamet. In tako nekako je nastajalo tudi delo. Kombinacija mene, mojih misli in nekaj vpletenih reakcij, ki so mi jih opisali prijatelji. Nekaj kar sem imela za orientacijo in navdih. In tu sem napletla vse naokoli, kar je sedaj opisano kot, no pravzaprav ne vem iz katerega dela besedila vzeti, ker je tako strokovno. Priznam, da sem si takoj odprla SSKJ in veselo raziskovala nove besede. Nikoli ne veš kdaj mi ostanejo v spominu in se pojavijo ob najmanj pričakovani priložnosti.
Še profesorici za slovenščino sem poslala nekaj v smislu, da kljub temu, da nimam ravno šolskega sloga pisanja - na področju literature nekaj iz mene bo. Ali pa je že. Saj ne vem. Čeprav tega nisem napisala, mislim to sem samo hotela povedati. Za vse tiste počečkane eseje z velikimi vprašaji in "kaj za vraga si mislila s tem?" napisi.
Mogoče je res boljše, če ne razmišljam preveč ampak prepustim prost kanal med dostopom do misli in mišicami na prstih, ki se potem lahko prosto gibljejo po tipkovnici ali papirju in skupaj sestavljajo besede, črko za črko.
Verjetno bi lahko rekla, da so vožnje z vlakom tudi krivec, ker moraš nekaj početi vsak dan za pol ure, ko strmiš v pokrajino. In potem si zamišljaš kakšne zgodbe, tipkaš kakšne zgodbe ali preprosto opazuješ ljudi. Tu nekje.
Niti ne vem, zakaj se trudim utemeljiti.

Tudi o datumih bom obvestila. Z velikimi črkami in velikim pompom! :)
Mogoče bi si potihem na glas priznala o čem sanjam. Kaj si želim.
Ker naredila sem velik korak bližje. Mogoče jih še kdaj dosežem.

Sedaj pa mislim, da me je malenkost doletelo vse skupaj, ker so se mi od same sreče in ganjenosti kar vlile solze.

Katherine Priddy - Wolf