Veliki briljantni valček

Veliki briljantni valček.

In potem se vprašaš kdo je sedaj tu nor. Menim, da ti kar malo na psiho udari tale igra, ker si na koncu že malenkost zmeden glede lastne identitete in trdnosti. Ker, ko si enkrat notri si v. In pri tem, ko dve ure gledaš tako napeto dramo, se ti za malenkost zamajejo temelji in si misliš, da si se tudi sam znašel v. Čeprav si samo na balkonu in z vrha gledaš na dogajanje.
Skratka pestro z mešanimi občutki. Mislim, dobra predstava je bila. Čeprav sem vsebino že nekoč brala in podrobno analizirala pa sem si zapomnila, da se dogaja v norišnici in da se v zadnji sceni igra Veliki briljantni valček. Potem pa so podrobnosti počasi prišle nazaj tekom predstave.
In nekako sem nekajkrat precej podrobno poslušala tekst in se zavedla, da mi je mogoče podzavestno vse skupaj obtičalo nekje. Ti dnevi.

Jezero Winnebago je po dolžini dolgo 48 km, če koga ravno zanima. Ker sem morala ta podatek izbrskati. Včasih nama je precej zanimivo.

Imela pa sem sicer precej pester dan.
Uspešno nisem zamudila vlak. Uspešno sem skoraj doživela živčni zlom med izdelovanjem kačjega pastirja.
Profesor se je pojavil po nekajkratnih vajah in nam povedal, da je vse kar smo do sedaj naredili in kar nas je asistent naučil, milo rečeno, zanič. Pa smo šli na novo. Še enkrat. Jej.
Najmanj ljub predmet daleč naokoli. Najmanj ljub program daleč naokoli. Mislim, da mi na določenih delih prostorska predstava malce šepa.

Potem pa sem vzela pot pod noge in jo mahnila čez zmajski most do skladišča nekje pod gradom.
Spustila sem se po stopnicah, ki me še vedno malce strašijo in samo čakam, da se bom skotalila po njih, ker so tako strme, in prišla v prostor, kjer najdeš vse čudo zbrano na enem mestu. Res.
Ure so se izdelovale. Mene pa je zelo preprosto zaposliti s skodelico čaja.

Na koncu je bila ura hitro že malce več kot pričakovano in sva se optimistično podali z avtom do Drame. Potem pa še bolj optimistično najdi parkirišče. Popravek, optimistično najdi parkirišče za karavana.
Pestro. Verjetno bi kmalu zavladala že kakšna živčna vojna, če bi morali peljati še kakšen krog. Vendar nama je uspelo. Najti precej veliko parkirišče in pravočasno priti do Drame. Nekaj dobrih minut pred predstavo.
Izgovor - Kaja si je vzela čas za čaj. Ha.
Ampak sem bila zelo vesela osebe, ki me je čakala v preddverju. In se potem z zbrano družbo povzpela do balkona. Prve vrste balkona.
Še svetovni dan gledališča je bil. Kako dobro.

Chopin (Valentina Igoshina) - Grande Valse Brilliante