Zakaj se sprehod odvije tako, da plezam in se spuščam po hribih ali poskušam skakat po kamnih in lesenih kolih čez potok? Mislim takrat, ko grem z materjo skupaj s psom ven.
No, danes sem tudi lezla po hribu navzdol, kasneje navzgor, ker je bila bližnjica. Poleg tega sva se šli bližnjico tudi tako, da sva šli čez potok. Jaz sem sicer končala sezuta in sem ga prečkala preko plitvine. Nisem mogla skakat po skalah in lesenih kolih, ker so bili predaleč narazen, in prvega nisem dosegla.
Se je pa naš Ron naplaval, skopal in vedno otresel nekje v bližini naju. Ali sredi potoka. Druga skrajnost.
A je kaj čudno, če petelina slišiš kikirikat sredi popoldneva?
Za vse, ki še niste kliknili in si ogledali videa z naslovom "I Forgot My Phone" oziroma "Pozabila sem svoj telefon", si ga le dajte.
Kako je, če si v dandanašnjem svetu v družbi, kjer vladajo (pre)pametni telefoni. Je zelo na dobri poti k temu ali pa smo že tam. Skratka pozabili smo občudovati trenutke pred nami. Pozabili smo na ljudi, ki jih imamo pred sabo. Pozabili smo zaužiti svet okoli nas. Vse, žal, znamo gledati samo še skozi ekran.
Včasih nas malo zanese. Še mene.
Ampak se trudim najprej videti tisto pred seboj, in če še ostane tam, slučajno, potem vzamem tisto, kar imam pri roki in ga zabeležim. Čeprav so to lahko samo besede.
Danes mi je v oči padel spodnji videospot. Sicer nisem bila preveč navdušena nad dejstvom, kdo poje pesem. Ampak bom (skoraj) tiho in šla naprej. Nekje v meni ta zgodba vedno prodre na plano. Ni čudno, da obožujem The Notebook, ni čudno, da mi je čisto preveč všeč videospot Katy Perry. Potihem me zdrami. Skoraj neopazno.
No, danes sem tudi lezla po hribu navzdol, kasneje navzgor, ker je bila bližnjica. Poleg tega sva se šli bližnjico tudi tako, da sva šli čez potok. Jaz sem sicer končala sezuta in sem ga prečkala preko plitvine. Nisem mogla skakat po skalah in lesenih kolih, ker so bili predaleč narazen, in prvega nisem dosegla.
Se je pa naš Ron naplaval, skopal in vedno otresel nekje v bližini naju. Ali sredi potoka. Druga skrajnost.
A je kaj čudno, če petelina slišiš kikirikat sredi popoldneva?
 |
| Preden padeš v vodo. |
Za vse, ki še niste kliknili in si ogledali videa z naslovom "I Forgot My Phone" oziroma "Pozabila sem svoj telefon", si ga le dajte.
Kako je, če si v dandanašnjem svetu v družbi, kjer vladajo (pre)pametni telefoni. Je zelo na dobri poti k temu ali pa smo že tam. Skratka pozabili smo občudovati trenutke pred nami. Pozabili smo na ljudi, ki jih imamo pred sabo. Pozabili smo zaužiti svet okoli nas. Vse, žal, znamo gledati samo še skozi ekran.
Včasih nas malo zanese. Še mene.
Ampak se trudim najprej videti tisto pred seboj, in če še ostane tam, slučajno, potem vzamem tisto, kar imam pri roki in ga zabeležim. Čeprav so to lahko samo besede.
Danes mi je v oči padel spodnji videospot. Sicer nisem bila preveč navdušena nad dejstvom, kdo poje pesem. Ampak bom (skoraj) tiho in šla naprej. Nekje v meni ta zgodba vedno prodre na plano. Ni čudno, da obožujem The Notebook, ni čudno, da mi je čisto preveč všeč videospot Katy Perry. Potihem me zdrami. Skoraj neopazno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar