Maček Muri.
Ja, maček Muri. Ampak CD pa ostane za enkrat drugič.
Večer je bil rezerviran za večerjo. Za praznovanje. Za druženje ob dobri hrani. Kaj dobri, odlični.
Fino. Čisto fino.
Bila sem v restavraciji JB.
Jedli smo same fine stvari. Še nikoli nisem bila v kakšni taki fini restavraciji, kjer bi imela več ali veliko hodov. Vsi fino oblečeni. Dekleta smo bila opetkana. Zbrali smo se pred vhodom restavracije. Dolgo sem študirala kje se nahaja, ker se spomnim, da sem njihov logo videla še večkrat, ko sem se sprehajala mimo. Ampak res mi ni bilo čisto jasno, kje za vraga točno stoji. Šele pogled na zemljevid mi je razjasnil celotno situacijo in takrat sem prišla do sklepa, kako da tega nisem mogla razrešit.
Skratka. Vsi nas pričakajo. Se posedemo za mizo. Družba osmih.
Meni nam je razkrival same jedi, ki bi bile zanimive. Razen polžev. Ki smo jim skoraj v en glas rekli ne. Oziroma če se jih je dalo zamenjati. Ker res nobenemu, no razen en se je opogumil, sicer pa nobenemu niso kaj izrecno dišali.
Vse skupaj je bilo čisto noro dobro. Vsi okusi in najbolj nenavadne kombinacije.
Saj sem poslušala kaj vse nam je povedal, ampak stvari potem žal uidejo z glave. Vsaj približno lahko obnovim.
Začeli smo z zdi se mi, da gosjo pašteto. Ali pa račja. Ali pa nekaj podobnega. Skratka bila je pašteta.
Rdeča pesa v več oblikah, kozji sir in hren.
Tuna v čebulni omaki.
Popečen list nečesa in neka školjka.
Popečen škamp zavit v slanino ali neko govejo stvar s fižolovim pirejem in neko zeleno omako. Domači ravioli. Mmmm.
Bazilikin sorbet. Sama sem si to jed najbolj zapomnila. Mislim, zelo se mi je prikupila.
Rumenjak z ocvirki.
Srnin hrbet s cmokom oziroma nečem takšnim.
Domač lešnikov sladoled s čokoladnim prelivom, solnim cvetom in olivnim oljem.
Sladki prigrizki. Piškoti. Mandeljni z zelenim čajem. In nekaj kar se je kar topilo v ustih.
Poleg pa smo pili vino od katerega je bilo sicer prvo belo daleč najboljše. Meni so bela vina všeč. Šipon je bil. Potem pa še eno belo. In nato smo pili oranžno vino. Res je bilo čisto oranžno. In rdeče za k divjačini.
Same dobre stvari.
Na koncu ugotoviš, da smo tam preživeli dobre štiri ure, ampak je čas tako hitro švignil mimo, da ni kaj. Ker smo imeli cel čas kakšno zanimivo debato v zraku, ali pa smo se med seboj malo zaklepetali.
Skratka večera še ni bilo konec. Še ena pijača ali dve v Asu, potem pa smo se poslovili. Mislim odpeljali s taksijem s tremi postanki. Midva pa sva bila zadaj zadaj. Obakrat.
Ja, maček Muri. Ampak CD pa ostane za enkrat drugič.
Večer je bil rezerviran za večerjo. Za praznovanje. Za druženje ob dobri hrani. Kaj dobri, odlični.
Fino. Čisto fino.
Bila sem v restavraciji JB.
Jedli smo same fine stvari. Še nikoli nisem bila v kakšni taki fini restavraciji, kjer bi imela več ali veliko hodov. Vsi fino oblečeni. Dekleta smo bila opetkana. Zbrali smo se pred vhodom restavracije. Dolgo sem študirala kje se nahaja, ker se spomnim, da sem njihov logo videla še večkrat, ko sem se sprehajala mimo. Ampak res mi ni bilo čisto jasno, kje za vraga točno stoji. Šele pogled na zemljevid mi je razjasnil celotno situacijo in takrat sem prišla do sklepa, kako da tega nisem mogla razrešit.
Skratka. Vsi nas pričakajo. Se posedemo za mizo. Družba osmih.
Meni nam je razkrival same jedi, ki bi bile zanimive. Razen polžev. Ki smo jim skoraj v en glas rekli ne. Oziroma če se jih je dalo zamenjati. Ker res nobenemu, no razen en se je opogumil, sicer pa nobenemu niso kaj izrecno dišali.
Vse skupaj je bilo čisto noro dobro. Vsi okusi in najbolj nenavadne kombinacije.
Saj sem poslušala kaj vse nam je povedal, ampak stvari potem žal uidejo z glave. Vsaj približno lahko obnovim.
 |
| Najbolj nenavaden sladoled. |
 |
| Najboljši sorbet. |
Začeli smo z zdi se mi, da gosjo pašteto. Ali pa račja. Ali pa nekaj podobnega. Skratka bila je pašteta.
Rdeča pesa v več oblikah, kozji sir in hren.
Tuna v čebulni omaki.
Popečen list nečesa in neka školjka.
Popečen škamp zavit v slanino ali neko govejo stvar s fižolovim pirejem in neko zeleno omako. Domači ravioli. Mmmm.
Bazilikin sorbet. Sama sem si to jed najbolj zapomnila. Mislim, zelo se mi je prikupila.
Rumenjak z ocvirki.
Srnin hrbet s cmokom oziroma nečem takšnim.
Domač lešnikov sladoled s čokoladnim prelivom, solnim cvetom in olivnim oljem.
Sladki prigrizki. Piškoti. Mandeljni z zelenim čajem. In nekaj kar se je kar topilo v ustih.
Poleg pa smo pili vino od katerega je bilo sicer prvo belo daleč najboljše. Meni so bela vina všeč. Šipon je bil. Potem pa še eno belo. In nato smo pili oranžno vino. Res je bilo čisto oranžno. In rdeče za k divjačini.
Same dobre stvari.
Na koncu ugotoviš, da smo tam preživeli dobre štiri ure, ampak je čas tako hitro švignil mimo, da ni kaj. Ker smo imeli cel čas kakšno zanimivo debato v zraku, ali pa smo se med seboj malo zaklepetali.
Skratka večera še ni bilo konec. Še ena pijača ali dve v Asu, potem pa smo se poslovili. Mislim odpeljali s taksijem s tremi postanki. Midva pa sva bila zadaj zadaj. Obakrat.
Ni komentarjev:
Objavite komentar