Za cel dan sem se zaposlila. Jutro se je začelo z zvonjenjem telefona.
Ne, nisem bila v Ljubljani. Pridno sem še spala pod toplo odejo.
Presenečeno sem ugotovila, da je nekdo na Pinterestu kar tako našel naš dres in ga delil naprej. Čisto me je presenetilo med "zdolgočasenimi" vsakodnevnim pregledovanjem. In ko sem to šla razložit sem dobila novo zaposlitev.
Bila sem zaposlena s tem, da sem bila namig in priročna pomoč. Tako, da nama je z očetom s skupnimi močmi uspelo pripraviti tri dizajne.
Nato sva se smejala ideji, da bi jaz vzela en monitor, on drugega in bi en poleg drugega delala. Kmalu ni bila več zabavna ideja, ampak realnost. Tako je, ko imaš pri roki dva računalnika in dva monitorja. Tako zelo sem se igrala z vzorčki, da je na koncu nastal en zanimiv velik vzorec in s tega cel komplet.
Še skoraj pol ure pred osmo sem se matrala s postavanjem, ker mi nekaj ni šlo v zakup. Vektorsko sem preživela dan. Vmes sem zviznila zgolj speči kosilo in potem sem nadaljevala s prestavljanjem točk po zaslonu.
Bowling. Na Kuponku sem enkrat naletela na kupone za bowling, kar je seveda bilo za izkoristit. Ampak potem ti ležijo tam in malo že pozabiš na njih, dokler te ne začne čas preganjati. Zato je bila danes odlična priložnost, da gremo na bowling. Sicer smo šele kasneje izvedeli, ko smo že rezervirali, da igrajo naši. Skratka - pa nič za to.
Začeli smo dobro. Začeli smo optimistično. No, ne pretirano. Ampak saj je šlo. Smo se zabavali. Glasno spodbujali drug drugega. Veliko je bilo ploskanja za vse predstave "strikov" in "sparov".
Arena se je počasi spraznila in na koncu smo ostali le še mi in košarka na televizijskem zaslonu. Prijetno s koristnim. Malo smo se rekreirali, metali krogle medtem, ko smo precej glasno navijali za naše.
Sredi košarke smo zaključili z igro. Gladko zadnja, čeprav sem imela nekje vmes zmagoslaven trenutek, ko sem bila tretja od petih. Too!
Po večerji, Kaja speče jajčka, smo končali na sedežni garnituri. Takoj, ko sem ugotovila, da smo postali stereotip. Ženski v kuhinji in moški na sedežni ob košarki. Seveda smo bili potem vsi tam. Ob zadnjih minutah je bil izkupiček sedečih in ležečih pet od šestih. Eden izmed njih je bil tudi naš pasji navijač, ki je prinesel srečo in zmago naših nad Italijani. In po sobi so se vili glasni vzkliki in aplavz. Toliko za danes. V soboto s tem nadaljujemo.
Ne, nisem bila v Ljubljani. Pridno sem še spala pod toplo odejo.
Presenečeno sem ugotovila, da je nekdo na Pinterestu kar tako našel naš dres in ga delil naprej. Čisto me je presenetilo med "zdolgočasenimi" vsakodnevnim pregledovanjem. In ko sem to šla razložit sem dobila novo zaposlitev.
Bila sem zaposlena s tem, da sem bila namig in priročna pomoč. Tako, da nama je z očetom s skupnimi močmi uspelo pripraviti tri dizajne.
Nato sva se smejala ideji, da bi jaz vzela en monitor, on drugega in bi en poleg drugega delala. Kmalu ni bila več zabavna ideja, ampak realnost. Tako je, ko imaš pri roki dva računalnika in dva monitorja. Tako zelo sem se igrala z vzorčki, da je na koncu nastal en zanimiv velik vzorec in s tega cel komplet.
Še skoraj pol ure pred osmo sem se matrala s postavanjem, ker mi nekaj ni šlo v zakup. Vektorsko sem preživela dan. Vmes sem zviznila zgolj speči kosilo in potem sem nadaljevala s prestavljanjem točk po zaslonu.
 |
| ZSPORT: S skupnimi močmi za nove predloge. |
Bowling. Na Kuponku sem enkrat naletela na kupone za bowling, kar je seveda bilo za izkoristit. Ampak potem ti ležijo tam in malo že pozabiš na njih, dokler te ne začne čas preganjati. Zato je bila danes odlična priložnost, da gremo na bowling. Sicer smo šele kasneje izvedeli, ko smo že rezervirali, da igrajo naši. Skratka - pa nič za to.
Začeli smo dobro. Začeli smo optimistično. No, ne pretirano. Ampak saj je šlo. Smo se zabavali. Glasno spodbujali drug drugega. Veliko je bilo ploskanja za vse predstave "strikov" in "sparov".
Arena se je počasi spraznila in na koncu smo ostali le še mi in košarka na televizijskem zaslonu. Prijetno s koristnim. Malo smo se rekreirali, metali krogle medtem, ko smo precej glasno navijali za naše.
Sredi košarke smo zaključili z igro. Gladko zadnja, čeprav sem imela nekje vmes zmagoslaven trenutek, ko sem bila tretja od petih. Too!
 |
| Sami na bowlingu. |
Po večerji, Kaja speče jajčka, smo končali na sedežni garnituri. Takoj, ko sem ugotovila, da smo postali stereotip. Ženski v kuhinji in moški na sedežni ob košarki. Seveda smo bili potem vsi tam. Ob zadnjih minutah je bil izkupiček sedečih in ležečih pet od šestih. Eden izmed njih je bil tudi naš pasji navijač, ki je prinesel srečo in zmago naših nad Italijani. In po sobi so se vili glasni vzkliki in aplavz. Toliko za danes. V soboto s tem nadaljujemo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar