Če se je prejšnji večer zaključil bolj zgodaj, je bilo to zato, ker se je tudi to jutro začelo bolj zgodaj. No, ne tako zelo, ampak veliko bolj kot ponavadi.
Odločena, da jo še enkrat krenemo na morje. Mislim meni se je čisto fino slišala ideja, da grem še enkrat na izlet na morje. Kdo bi rekel ne?
Z Ljubljane. Destinacija Poreč.
Nobene gneče na cesti. Nobenega na mejnem prehodu. Kot bi mignil smo bili v Zeleni laguni.
Skilift.
Druščina treh. Onadva sta bila za wakanje. Jaz sem vejtala. Namestila sem se na blazine in uživala v dnevu in inspiracijskem vzdušju, ki ga je ponujala okolica. Fino se mi piše, ko imam tak blažen mir.
Grela sem se na sončku, ker se je naredil odličen dan. Jaz pa sem v zadnjih dneh popolnoma premražena. Pojma nimam koliko časa sem bila tam, preden sem odprla senčnik poleg sebe.
Družbo mi je delal martinček. Uživala sem v razgledu, ko se je vozil naokoli. Pozabila sem spominsko kartico za fotoaparat in potem končala z iPhonom na drugi strani plaže in snemala.
Pili smo šote iz smučke. No, enega. Tam smo preživeli res cel dan. Če sta kupila dnevno vozovnico, sta jo izkoristila maksimalno. Ob sedmih jih je za zadnji krog snel dol z žičnice, ker je bila že takšna ura.
No, na koncu se skratka že peljemo iz Zelene lagune, nakar v šali ugotovimo, da zares nimamo s seboj drugega wake-a. Skratka board je ostal nekje tam, pod tušem in sem samo obrnila avto in smo se peljali nazaj. Na srečo nismo bili še daleč, tako, da smo se lahko vrnili.
Ampak res dobro, da nismo tega opazili šele nekje pred Ljubljano.
Ibizo sem krotila. Ha.
No, za konec sem ugotovila, da me je še malo opeklo na te zadnje dni septembra. Tako, da sedaj zaključim s poletjem in se začnem privajati na zimo. Že sedaj letam okoli v debelih štumfih, kaj šele bo.
Odločena, da jo še enkrat krenemo na morje. Mislim meni se je čisto fino slišala ideja, da grem še enkrat na izlet na morje. Kdo bi rekel ne?
 |
| Ni mi hudga. |
Z Ljubljane. Destinacija Poreč.
Nobene gneče na cesti. Nobenega na mejnem prehodu. Kot bi mignil smo bili v Zeleni laguni.
Skilift.
Druščina treh. Onadva sta bila za wakanje. Jaz sem vejtala. Namestila sem se na blazine in uživala v dnevu in inspiracijskem vzdušju, ki ga je ponujala okolica. Fino se mi piše, ko imam tak blažen mir.
Grela sem se na sončku, ker se je naredil odličen dan. Jaz pa sem v zadnjih dneh popolnoma premražena. Pojma nimam koliko časa sem bila tam, preden sem odprla senčnik poleg sebe.
Družbo mi je delal martinček. Uživala sem v razgledu, ko se je vozil naokoli. Pozabila sem spominsko kartico za fotoaparat in potem končala z iPhonom na drugi strani plaže in snemala.
 |
| Skupaj sva vejtala. |
Pili smo šote iz smučke. No, enega. Tam smo preživeli res cel dan. Če sta kupila dnevno vozovnico, sta jo izkoristila maksimalno. Ob sedmih jih je za zadnji krog snel dol z žičnice, ker je bila že takšna ura.
No, na koncu se skratka že peljemo iz Zelene lagune, nakar v šali ugotovimo, da zares nimamo s seboj drugega wake-a. Skratka board je ostal nekje tam, pod tušem in sem samo obrnila avto in smo se peljali nazaj. Na srečo nismo bili še daleč, tako, da smo se lahko vrnili.
Ampak res dobro, da nismo tega opazili šele nekje pred Ljubljano.
Ibizo sem krotila. Ha.
No, za konec sem ugotovila, da me je še malo opeklo na te zadnje dni septembra. Tako, da sedaj zaključim s poletjem in se začnem privajati na zimo. Že sedaj letam okoli v debelih štumfih, kaj šele bo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar