Danes me je nekje sredi dneva ob odpiranju strani presenetila res okrogla številka. Kazala je 80000 in prav toliko ogledov je zbral ta moj blog v nekaj letih delovanja. In preseneča me, da sem ravno tako okroglo številko sploh ujela. Mi je že bila namenjena, da sem jo videla.
Skratka. Pestri dnevi okoli mene.
Danes sem se peljala do Trzina in nazaj. Naredila sem cel krog. En del po "stari" cesti mimo Brnika in Mengša prav do industrijske cone Trzin. Potem pa drugi del domov na severno obvoznico in po avtocesti proti Kranju.
Tam v industrijski coni sem se pa malo vozila naokoli, ker nisem točno vedela v katero ulico moram zaviti, samo vedela sem kako zgleda stavba. Kričeče rdeče in rumeno. Takšna McDonalds kombinacija. Malo sem krožila, ker sem jo zagledala prepozno, ampak se je zopet pojavila na drugi strani.
Če povem po pravici, se mi vse skupaj zdi precej antipatično. Prvi vtis, ki sem ga dobila je bil zelo slab. Niti ne vem, kaj naj izrazim z besedami, ker bo potem eno samo jamranje. In v tem smo tako ali pa tako prvaki.
Navadit se bo treba. Preživet. In iti dalje.
Tako bo šlo to leto.
Sem bila pa toliko bolj vesela, ko sem prišla domov in sta me na mizi čakali majčki, ki sem jih še dve uri pred odhodom sestavljala skupaj in natisnila. Moje majčke imam. Sedaj pa lahko počasi začnem z realizacijo projekta.
Majčke brez rokav oziroma zumba majčke z ilustracijami in vzorčki pripravljam.
Vse skupaj me je še malo prehitelo, tako da o vsem skupaj še obvestim. Ampak bodite v pripravljenosti. Same luštne stvari bodo.
Rabim še en kup malenkosti. In verjetno bom vse naslednje dni preživela v realiziranju projekta. Tako počasi. Korak za korakom. Z vsemi idejami. Z vsemi možnostmi za izvedbo.
Skratka. Pestri dnevi okoli mene.
Danes sem se peljala do Trzina in nazaj. Naredila sem cel krog. En del po "stari" cesti mimo Brnika in Mengša prav do industrijske cone Trzin. Potem pa drugi del domov na severno obvoznico in po avtocesti proti Kranju.
Tam v industrijski coni sem se pa malo vozila naokoli, ker nisem točno vedela v katero ulico moram zaviti, samo vedela sem kako zgleda stavba. Kričeče rdeče in rumeno. Takšna McDonalds kombinacija. Malo sem krožila, ker sem jo zagledala prepozno, ampak se je zopet pojavila na drugi strani.
Če povem po pravici, se mi vse skupaj zdi precej antipatično. Prvi vtis, ki sem ga dobila je bil zelo slab. Niti ne vem, kaj naj izrazim z besedami, ker bo potem eno samo jamranje. In v tem smo tako ali pa tako prvaki.
Navadit se bo treba. Preživet. In iti dalje.
Tako bo šlo to leto.
 |
| Majčke. Carsko! |
Sem bila pa toliko bolj vesela, ko sem prišla domov in sta me na mizi čakali majčki, ki sem jih še dve uri pred odhodom sestavljala skupaj in natisnila. Moje majčke imam. Sedaj pa lahko počasi začnem z realizacijo projekta.
Majčke brez rokav oziroma zumba majčke z ilustracijami in vzorčki pripravljam.
Vse skupaj me je še malo prehitelo, tako da o vsem skupaj še obvestim. Ampak bodite v pripravljenosti. Same luštne stvari bodo.
Rabim še en kup malenkosti. In verjetno bom vse naslednje dni preživela v realiziranju projekta. Tako počasi. Korak za korakom. Z vsemi idejami. Z vsemi možnostmi za izvedbo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar