Vsi gledajo košarko. In navijajo za naše. Kako ne bi.
Jaz spremljam samo po reakcijah, ki se slišijo skozi steno. Če se ploska, so naši dali koš. Če se razburjajo, so naši "zajebal". Tako preprosto je to.
Saj sem sedela prvih pet minut, potem pa ni šlo več. Preveč stvari počnem, da bi bila priklenjena pred televizijo, cel čas.
Razen zadnje tri minute. Tudi to šteje ane? Predvsem, če zmagajo.
Po tistem, ko sem razložila, kaj vse sem danes že počela, je v zraku ostala beseda - pridna.
Šele, ko nekomu razložiš potek svojega dneva, vidiš kaj si in kaj nisi naredil. Kako je šel ta dan pravzaprav mimo.
Pograbila sem jabolka in hruške, ki gnijejo na tleh. Ker so danes pobirali biološke odpadke.
Napisala sem mail in se dogovarjala za potencialna naročila. Bilo je nekaj "kričanja" po kletnih prostorih, ko sem spraševala, kaj so pravzaprav hoteli vprašat in kakšne težave imajo.
Sprednji košarici na kolesu, je sedaj dodana še zadaj. Za vse knjige, ki jih prevažam. Spredaj pa za torbico. Kaj se dogaja z menoj, še vedno ni čisto pojasnjeno. Samo s kolesom se vozim do knjižnice in nazaj.
Skratka enajst knjig zadaj in ena torba spredaj. Jaz v krilu in balerinkah, pa sem dobra za na pot.
Vrnila sem knjige in zasedla mesto ob oknu ter študirala. Za lastno "veselje", vedoželjnost. Kreativno pisanje. Nekaj o pravljicah, kar sem bolj kot ne preletela. Delavnico sem si na koncu samo pri nesla k mizi in sem raje začela pisati. Eno stran sem napisala. Ni nekaj veliko, je pa nekaj.
Prestavila sem se na otroški oddelek. Nabrala knjige v košarico in si jih šla sposodit. Pa s kolesom domov, ker sem bila lačna in je treba kaj skuhat.
Ob takšnih trenutkih odpreš hladilnik in strmiš vanj. Ugotavljaš kaj vse je doma in kako se ti nikakor ne da v trgovino. Jedli smo tortilje s puranom. Improvizoriš stvar iz vsega, kar je bilo pri roki. Zmazali smo vse. Pa še mafine mi je uspelo speči, medtem, ko sem vse pomila. Saj bom potem lenarila.
Ne, to še ni bilo vse. Za več informacij ostanite z mano. Še en večerni sprehod je padel, ko sta se prikazali pred vrati, Ron pa ves navdušen, da ga je zlata prinašalka prišla spet malo pogledat.
Do stadiona, naokoli. Omet pada in nova luč uspešno razsvetljuje temen vrt, ko se sliši komad za ljubice.
Jaz spremljam samo po reakcijah, ki se slišijo skozi steno. Če se ploska, so naši dali koš. Če se razburjajo, so naši "zajebal". Tako preprosto je to.
Saj sem sedela prvih pet minut, potem pa ni šlo več. Preveč stvari počnem, da bi bila priklenjena pred televizijo, cel čas.
Razen zadnje tri minute. Tudi to šteje ane? Predvsem, če zmagajo.
Po tistem, ko sem razložila, kaj vse sem danes že počela, je v zraku ostala beseda - pridna.
Šele, ko nekomu razložiš potek svojega dneva, vidiš kaj si in kaj nisi naredil. Kako je šel ta dan pravzaprav mimo.
 |
| Brez srajčke. |
Pograbila sem jabolka in hruške, ki gnijejo na tleh. Ker so danes pobirali biološke odpadke.
Napisala sem mail in se dogovarjala za potencialna naročila. Bilo je nekaj "kričanja" po kletnih prostorih, ko sem spraševala, kaj so pravzaprav hoteli vprašat in kakšne težave imajo.
Sprednji košarici na kolesu, je sedaj dodana še zadaj. Za vse knjige, ki jih prevažam. Spredaj pa za torbico. Kaj se dogaja z menoj, še vedno ni čisto pojasnjeno. Samo s kolesom se vozim do knjižnice in nazaj.
Skratka enajst knjig zadaj in ena torba spredaj. Jaz v krilu in balerinkah, pa sem dobra za na pot.
Vrnila sem knjige in zasedla mesto ob oknu ter študirala. Za lastno "veselje", vedoželjnost. Kreativno pisanje. Nekaj o pravljicah, kar sem bolj kot ne preletela. Delavnico sem si na koncu samo pri nesla k mizi in sem raje začela pisati. Eno stran sem napisala. Ni nekaj veliko, je pa nekaj.
Prestavila sem se na otroški oddelek. Nabrala knjige v košarico in si jih šla sposodit. Pa s kolesom domov, ker sem bila lačna in je treba kaj skuhat.
Ob takšnih trenutkih odpreš hladilnik in strmiš vanj. Ugotavljaš kaj vse je doma in kako se ti nikakor ne da v trgovino. Jedli smo tortilje s puranom. Improvizoriš stvar iz vsega, kar je bilo pri roki. Zmazali smo vse. Pa še mafine mi je uspelo speči, medtem, ko sem vse pomila. Saj bom potem lenarila.
Ne, to še ni bilo vse. Za več informacij ostanite z mano. Še en večerni sprehod je padel, ko sta se prikazali pred vrati, Ron pa ves navdušen, da ga je zlata prinašalka prišla spet malo pogledat.
Do stadiona, naokoli. Omet pada in nova luč uspešno razsvetljuje temen vrt, ko se sliši komad za ljubice.
Ni komentarjev:
Objavite komentar