četrtek, 18. marec 2010

Cepič

Sneg je skopnel, listi z opozorili ter koli pa ostajajo. Samo, da tokrat ne pada več sneg iz streh, pač pa strešniki.
Prekopana Ljubljana v nulo. Nobenemu turistu ne privoščim tega pogleda. Resnično vsega lepega sploh ne vidijo. No sicer pa vsaj gradu ne obnavljajo več.

Ujela sem se nekam med svet ruskih step, mrzlih zim in babušk ter francosko uglajenostjo, šarm in Pariz. Pri Franconskem testamentu je ta tema in presenetljivo z veseljem ga prebiram. Potem pa gledam še risanke z podobno vsebino z drugega zornega kota. Anastazija.
Ti Rusi imajo očitno neverjetno navezanost na svoje babice. Ali pa imajo te tak vpliv na otroke. Neverjetno veliko vlogo igrajo v njihovem življenju.

Rada se zgubim v drugem svetu. Ker je... drugače.
Samo potem se je težko navaditi na "resničnost". Ko nekoč odtavaš, neznano, v lepši jutri.
Ko me v kruto realnost vrne železniška postaja, na kateri moram iztopiti in potem nezavedno tavam po svetu.
Všeč mi je nezavedno. Poplesavanje v ritmu sanj.

Liz Callaway - Journey To The Past

Ni komentarjev:

Related Posts Plugin for WordPress, Blogger...