Prezentacija

Preklet powerpoint, kateremu se ne ljubi totalno nič. Jaz naj se pa cel dan ukvarjam s predstavitvijo. Vse skupaj pa ima približno takšno brzino kot internet na modem. Komot greš lahko na kavo.

Lazanja. Ki je bila delana neznansko dolgo.
Pri dežurnem. Že trikrat.

Ampak čez današnje sanje ga pa ni. Kako blazno sem se zabavala. Če sem si v sanjah govorila, da moram to na blog zapisat, ampak ne vem več kaj natanko. Velika bela plahta sredi neznanega trga. Sedenje na robniku ali nečem takem. Fantje. Tisti s torbo takšne barve, katera je bistvena pri vprašanju o tem kašne barve je ta barva. Čisto preprosto. Smehi. Lupček na lička. Nori smehi. Lovljenje po beli plahti. Zbledele sledi na plaži. Folk z norimi frizurami. Takšnimi hecnimi. Nekaj med trajno, ki čudno stoji. Pa še nekaj je bilo, kar me je sicer prešinilo čez dan, trenutno pa je odletelo z mojih misli. Pa drugič.
In nek spominek, kipec, ki sem ga že videla v enih izmed prejšnih sanj ampak sem šele sedaj dojela pomen, ki pa mi v tem trenutki ni več jasen.
Ampak da se po spanju nasmejan zbudiš, je pa že nekaj.

Pesem. Mešani občutki. Ampak bolj vleče proti všečnemu delu.

Alicia Keys - Empire State of Mind