Prefinjeno

Knjige in filmi so osupljivi, ker te popeljejo v nek drug svet. Povesem nekaj novega. Neverjetnega. Doživljaš vse drugače. Ni ti treba skrbeti za tukaj in zdaj. Za prihodnost ali preteklost, ker sem nekje drugje. In je čudovito, kadar ima tudi film oz. knjiga to vzdušje. Ker sem rada odsotna. Ker mi tukaj in zdaj ne ugaja.
Ampak po vsem tem, vedno pride tisti vstop, nazaj v realnost. Boleč pristanek na trdna tla.

Ni učinka v ustvarjanju eseja v glavi. Mogočnih misli in zanimivih dejstev, če ob stiku s tipkovnico ostanem prazne glave. Sovražim, ko se mi to dogaja. Ker sem polna misli in zamisli, a potem ostanem brez besed. Kar tako. Na lepem.

Ne razumem žužkov. Po tistem na zjutraj me je ob spravlanju v posteljo na smrt prestrašil velik pajek sredi stene. Še celo noč sem se tresla od strahu. Ne prenesem pogleda nanje. Res me je strah. Čeprav ne razumem, zakaj.

Košarka. Tako eksplozivnega igranja, kar cele telovadbe na splošno, kot smo pokazale danes, v štirih letih nismo izvedle. Kot bi dejansko vsa leta nefunkcioniranja združile v eno samo uro. Eno samo igro. Nenavadno.

Ni matura zame. Ker nimam pojma, ker je preveč snovi naenkrat. In se počutim zgubljeno in ne verjamem vase...
Poskušam funkcionirati na spominih. Ampak me bo to tako zelo pokopalo.

Kako si? V redu.
Kaj delaš? Ne vem.
Kaj je narobe? Nič.
Vse je laž.

Konstantina - Ta pedia tou Pirea